Odločitev predsednice Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za predsednika vlade, je povzročila burno razpravo v političnih in pravnih krogih. Ustavni pravnik dr. Rajko Pirnat izpostavlja, da ustava predsedniku republike jasno nalaga dolžnost predlaganja kandidata, kar postavlja v ospredje vprašanje: gre za politično presojo ali kršitev ustave?
Razprava se je iz političnih krogov hitro preselila na področje ustavnega prava, potem ko je predsednica Nataša Pirc Musar sporočila, da ne bo predlagala mandatarja v prvem krogu. Dr. Rajko Pirnat, priznani slovenski pravnik, je opozoril, da ustava predsedniku nalaga dolžnost, da po posvetovanju z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predloži kandidata za predsednika vlade. To ni le formalnost, temveč ustavno določen mehanizem, ki ga je potrebno spoštovati.
Rajko Pirnat: “Ustavna dolžnost predsednika republike je, da predloži kandidata za predsednika vlade, o katerem glasuje državni zbor.”
Rajko Pirnat: Ustavna dolžnost predsednika republike je, da predloži kandidata za predsednika vlade, o katerem glasuje državni zbor. Ustava je napisana tako, da se brez glasovanja v prvem krogu sploh ne more preiti v drugi krog. Predsednica je preveč zlahka sprejela to odločitev. pic.twitter.com/hniwSvNpuG
— Mario Plešej (@MarioPlesej) April 25, 2026
Ali lahko prvi krog enostavno izpustimo?
Glavno vprašanje, ki se poraja, je, ali se lahko postopek nadaljuje brez izpeljanega prvega kroga. Po mnenju Pirnata ustavna logika predvideva zaporedje: najprej predlog kandidata, nato glasovanje, šele potem nadaljevanje postopka.
Predsednica je svojo odločitev utemeljila s tem, da nihče nima zagotovljene večinske podpore poslancev, vendar kritiki menijo, da gre za poseg v z ustavo določen postopek. Predsednik republike mora omogočiti glasovanje o kandidatu, ne glede na to, ali je podpora zagotovljena ali ne.
Politični odzivi in očitki
Odločitev predsednice je sprožila ostri politični odzivi. Dr. Žiga Turk je izjavil:
“No, zdaj pa še kršenje ustave.”, medtem ko je dr. Matej Lahovnik dodal, da če Pirnatove navedbe držijo, imamo za predsednico pravnico, ki ne pozna niti postopka za predlog mandatarja.
Kritike se osredotočajo na dejstvo, da predsednica kot ustavni organ ne more ignorirati določenih postopkov, kar prinaša politično eksplozivnost v celotno situacijo.
Pomen 109. člena ustave
V primeru, da državni zbor presodi, da je predsednica kršila ustavo, lahko sproži postopek pred ustavnim sodiščem. 109. člen Ustave Republike Slovenije določa odgovornost predsednika republike in omogoča ustavnemu sodišču, da oceni utemeljenost obtožbe ter po potrebi začasno suspendira predsednika ali mu celo odvzame funkcijo. To je najtežji ustavni mehanizem, ki se ne sme uporabljati lahkotno. Pirnatovo opozorilo je resno, a formalna odločitev o kršitvi zahteva ustrezen postopek.
Do takrat ostaja ključno vprašanje, ali je predsednica ravnala preudarno ali odprla ustavno praznino, ki bi lahko imela resne posledice za slovensko politično sceno.
Spletno uredništvo

3 hours ago
17









English (US)