Umrl eden najpomembnejših slovenskih filozofov sodobnega časa

V 74. letu starosti se je poslovil Aleš Erjavec – filozof, profesor in eden najvidnejših slovenskih mislecev s področja estetike in teorije sodobne umetnosti. Njegove misli so presegale akademske zidove in generacijam odpirale vprašanja, na katera ni preprostih odgovorov.

Mislec, ki je estetiko razumel kot družbeni dialog

Aleš Erjavec ni bil filozof zaprt v stolp abstraktnih pojmov. Estetiko je razumel kot živ, dinamičen prostor, kjer se umetnost srečuje s politiko, ideologijo in družbenimi premiki. Prav ta širina je zaznamovala njegovo delo in ga ločila od mnogih sodobnikov. Ukvarjal se je predvsem z estetiko kot filozofsko disciplino ter s teorijo sodobne umetnosti, pri čemer ga je zanimalo, kako politične in družbene razmere vplivajo na umetnika, umetniško delo in sam pojem umetnosti.

Profesor, ki je oblikoval generacije

Na Univerzi v Ljubljani je bil redni profesor za estetiko, a njegov pedagoški pečat sega veliko dlje. Bil je med pobudniki in ustanovitelji Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer je med letoma 2002 in 2012 vodil Oddelek za kulturne študije. Ob tem je zasnoval in vodil podiplomski študijski program Filozofija in teorija vizualne kulture. Številni nekdanji študenti danes poudarjajo, da jih ni učil le teorije, temveč predvsem razmišljanja – počasnega, kritičnega in pogumnega.

Aleš Erjavec; Vir: Slovenska biografija

Mednarodni ugled in priznanje

Erjavec je bil predsednik Slovenskega društva za estetiko ter tudi predsednik Mednarodnega združenja za estetiko. Leta 1998 je v Ljubljani organiziral njegov kongres, kar je slovensko filozofijo postavilo na svetovni zemljevid. Kot gostujoči profesor je predaval na številnih univerzah v tujini in veljal za enega mednarodno najbolj uveljavljenih teoretikov estetike iz tega prostora.

Knjige, ki ostajajo

Za seboj je pustil bogat opus. Med njegovimi pomembnejšimi deli so Ideologija in umetnost modernizma, Estetika in kritična teorija, Estetika in politika modernizma ter Heteronomija umetnosti in avantgard. V njih je vedno znova opozarjal, da umetnost nikoli ne nastaja v praznem prostoru.

Tišina, ki govori

Z njegovo smrtjo slovenski intelektualni prostor izgublja glas, ki je znal združevati filozofsko globino in družbeno odgovornost. A misli, ki jih je zapisal in predal študentom, ostajajo. In morda je prav to največja zapuščina filozofa – da vprašanja živijo naprej, tudi ko se glas utiša.

Pripravil: I.M.

Vir:

The post Umrl eden najpomembnejših slovenskih filozofov sodobnega časa first appeared on NaDlani.si.