Ukinitev devetletke: Bo sprememba razredov dovolj, ali bi morali za več znanja reformirati tudi način poučevanja?

Napoved ene največjih sprememb slovenskega šolstva v zadnjih desetletjih je sprožila burne odzive. Med najbolj ostrimi je Jan Macarol, ki opozarja, da prehod z devetletke na osemletko ne bo pomenil veliko, če se hkrati ne spremeni način poučevanja, vloga učitelja in odnos šolstva do umetne inteligence.

»Bo tvoj otrok po novem hodil v osemletko?«

»Razočaran!« je Jan Macarol začel dolg zapis na Facebooku, potem ko je minister za izobraževanje Borut Rončević napovedal celovito reformo slovenskega šolstva. Najbolj odmeva načrt odprave sedanje devetletne osnovne šole in prehoda na tako imenovano sodobno osemletko.

Toda Macarol se sprašuje nekaj drugega: bomo dobili res novo šolo ali isto šolo z drugačnimi številkami razredov, nekoliko spremenjenimi učbeniki in starimi težavami?

Njegov zapis prihaja v trenutku, ko ima ministrstvo za velike spremembe tudi zelo konkreten argument – rezultate raziskave PISA 2025.

Številke so za Slovenijo neprijetne

Slovenski 15-letniki so leta 2025 dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi PISA. Pri bralni pismenosti so dosegli 445 točk, pri matematiki 460 in pri naravoslovju 484. Pri branju najmanj temeljno raven dosega le 64 odstotkov slovenskih mladostnikov, pri matematiki 65 odstotkov.

Prav ti podatki so bili povod za ministrovo napoved. Rončević je dejal, da ne želi še ene »kozmetične prenove«, temveč poseg v cilje, vsebino in organizacijo sistema.

Na mizi zato ni samo osemletka. Napovedane so spremembe učnih načrtov, ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature, zgodnejše opismenjevanje, več podpore nadarjenim ter hitrejša pomoč otrokom, ki zaostajajo. Učenci naj bi praviloma osnovno branje in pisanje osvojili že v prvem letu šolanja.

Kaj pravzaprav pomeni osemletka?

Tu postane zgodba zanimiva tudi za starše. Po doslej predstavljenem načrtu državne sekretarke Mojce Škrinjar bi se nova ureditev začela uvajati v šolskem letu 2028/29, sedanji prvi razred pa bi postal obvezno predšolsko leto, ki bi se lahko izvajalo v vrtcu ali prostorih osnovne šole.

Toda to še ni dokončno izdelan model. Tudi ministrstvo uradno priznava, da morajo organizacijsko ureditev, prehodno obdobje in programske spremembe šele pripraviti.

Do konca septembra naj bi ustanovili strateški svet za prenovo vzgoje in izobraževanja, napovedana pa je tudi priprava zakonodajnih sprememb in strateških izhodišč reforme.

Macarol: Znanje ni več zaklenjeno v učilnici

Macarol pa meni, da se razprava preveč vrti okoli organizacije sistema in premalo okoli človeka v njem.

»Reforme ne potrebuje sistem – reformo potrebuje človek v sistemu,« je zapisal. Po njegovem se je svet že spremenil: otrok danes do razlage matematike, tujega jezika ali zgodovine pride prek YouTuba, interneta ali umetne inteligence.

Zato prihodnjo vlogo učitelja vidi precej drugače. Učitelj po njegovem ne bo več predvsem »ključar znanja«, temveč mentor, usmerjevalec, vodja razprave in nekdo, ki bo otroka naučil razlikovati med dobro in slabo informacijo.

In prav kritično mišljenje bi po njegovem moralo postati ena osrednjih nalog šole.

AI v učni načrt, 10 milijonov zanjo pa ustavili

Macarol opozarja še na protislovje, ki ga je težko spregledati.

Minister med znanji prihodnosti izrecno omenja programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno in medijsko pismenost ter kibernetsko varnost.

Toda isto ministrstvo je avgusta ustavilo javno naročilo za nacionalni dostop do platforme z vrhunskimi jezikovnimi modeli, za katerega je bilo načrtovanih 10 milijonov evrov letno. Ministrstvo je pojasnilo, da je denar zaradi proračunskega primanjkljaja potrebovalo za izpolnjevanje zakonskih obveznosti.

Macarol je to povzel precej ostreje: »AI v učnem načrtu da, AI v denarnici pa ne.«

Tudi stroka ni enotna

Načrti so že sprožili odpor. Glavni tajnik SVIZ Branimir Štrukelj je opozoril, da tako veliki posegi ne bi smeli biti impulzivni, predsednik združenja ravnateljev Saša Božič pa meni, da rezultati PISA zahtevajo ukrepanje, vendar je pri hitrem prehodu na osemletko previden.

Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, ki je sodelovala pri oblikovanju devetletke, je šla še dlje in ocenila, da bi bila vrnitev osemletke velik korak nazaj. Opozarja, da slabših rezultatov ni mogoče preprosto pripisati številu let osnovne šole.

Bodo otroci res znali več?

In prav tu se Macarolova kritika sreča z največjim vprašanjem reforme.

Ni bistveno, ali se bo današnji drugi razred jutri imenoval prvi. Bistveno bo, kaj bo otrok v njem znal, kako bo do tega znanja prišel in ali bo šola zmogla slediti svetu, v katerem lahko umetna inteligenca v nekaj sekundah razloži snov na deset različnih načinov.

Macarol zato napoveduje, da bo reformo pozorno spremljal. Njegov tretji otrok bo osnovno šolo zapuščal približno v času, ko naj bi se novi sistem začel uvajati.

Njegovo zadnje vprašanje pa je verjetno tudi vprašanje številnih staršev: bodo otroci po veliki reformi res brali, računali in razmišljali bolje – ali bodo vse to samo počeli leto prej?

<p>The post Ukinitev devetletke: Bo sprememba razredov dovolj, ali bi morali za več znanja reformirati tudi način poučevanja? first appeared on NaDlani.si.</p>