Uf, kaj nas čaka!? Dizel »poletel« za 17 centov, vojna na Bližnjem vzhodu udarila po žepih nemških voznikov

Napetosti na Bližnjem vzhodu niso ostale daleč stran. Čeprav so bojišča tisoče kilometrov od Nemčije, jih vozniki v Frankfurtu, Kölnu in Düsseldorfu občutijo neposredno – na bencinskih črpalkah. Cene goriv so poskočile na najvišjo raven v skoraj dveh letih, denarnice pa se praznijo hitreje kot kadarkoli od pomladi lani.

Po zadnji potrošniški analizi, ki jo je opravil SWR, je liter superja (E5) 1. marca v Frankfurtu v povprečju stal 1,88 evra. To je najvišja raven v državi od maja 2024. Še konec decembra 2025 je bilo treba za liter odšteti 1,72 evra – danes kar 16 centov več.

Tudi E10 ni več ugodna izbira. V Frankfurtu liter v povprečju stane 1,82 evra. Takšne cene Nemci niso videli vse od maja 2024. Decembra je stal 1,64 evra. Najbolj pa je udaril dizel. Liter zdaj dosega 1,75 evra, kar je najvišja povprečna cena od aprila 2024. Kdor je decembra plačeval 1,58 evra, mora danes iz žepa potegniti 17 centov več.

Köln in Düsseldorf: cene kot leta 2024

Podobna slika je tudi ob Renu. V Kölnu in Düsseldorfu je liter superja (E5) konec februarja dosegel 1,83 evra – najvišje po juliju 2024. Ob koncu lanskega leta se je cena gibala med 1,70 in 1,72 evra.

E10 v Kölnu trenutno stane 1,78 evra, v Düsseldorfu 1,77 evra. Decembra je bil občutno cenejši – 1,64 evra. Tudi tam je največji skok zabeležil dizel. Cena 1,73 evra za liter pomeni 15 centov več kot decembra 2025 in hkrati najvišjo raven po aprilu 2024.

Hormuška ožina – ozko grlo svetovne nafte

Glavni razlog za rast cen leži na svetovnem trgu surove nafte. Po začetku ameriških in izraelskih napadov na Iran se je pritisk močno povečal. A še bolj kot morebitne motnje izvoza iz Irana svet skrbi položaj v Hormuški ožini – ozkem morskem prehodu med Iranom in Omanom. Skozi to strateško točko vsak dan potuje približno petina vse svetovne nafte.

Iranska revolucionarna garda naj bi že omejevala promet. Posadke ladij po radijski zvezi prejemajo pozive, naj ustavijo motorje in se pripravijo na morebitne preglede. Oman je poročal tudi o napadu na enega od tankerjev. Analitiki svarijo: resna blokada te ožine bi imela nepredvidljive posledice za svetovni trg.

Naftni kartel OPEC+, ki ga vodita Savdska Arabija in Rusija, je medtem napovedal povečanje proizvodnje za 206.000 sodov na dan od aprila dalje. To je sicer več, kot so pričakovali analitiki, vendar v primerjavi s svetovno dnevno proizvodnjo, ki znaša 106,6 milijona sodov, pomeni le simboličen korak.

Strokovnjaki menijo, da takšna poteza ne bi zadostovala za umiritev razmer, če bi prišlo do popolne blokade Hormuške ožine. Zanimivo pa je, da OPEC+ v uradni razlagi sploh ni omenil vojne na Bližnjem vzhodu. Sklicevali so se na stabilne gospodarske obete in nizke zaloge nafte.

Vozniki v Nemčiji medtem že čutijo posledice. In vprašanje ostaja: je to šele začetek novega vala podražitev?

(nd)

The post Uf, kaj nas čaka!? Dizel »poletel« za 17 centov, vojna na Bližnjem vzhodu udarila po žepih nemških voznikov first appeared on NaDlani.si.