Tveganja za oskrbo Slovenije s plinom pristojni ne vidijo, glede cene še previdni

Cene evropskega zemeljskega plina so se v zadnjih tednih dvignile na najvišjo raven od napada na Iran, do katerega je prišlo konec februarja. S terminskimi pogodbami za dobavo v naslednjem mesecu se na vozlišču TTF na Nizozemskem trenutno trguje po ceni nekaj manj kot 64,5 evra za megavatno uro (MWh). To je približno dvakrat toliko kot na začetku leta, a še vedno daleč od ravni po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022. Takrat je cena poskočila celo do 300 evrov za MWh. Kot so za STA pojasnili v sistemskem operaterju prenosnega plinskega omrežja, družbi Plinovodi, na cene plina v mesecih od napada na Iran vplivajo predvsem prekinitev ladijskega prometa skozi Hormuško ožino in s tem zmanjšane dobave utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetovne trge. Za razpoložljive količine LNG tekmujeta predvsem Evropa in Azija, kar zvišuje cene. Zaradi trenutnih razmer po pojasnilih Plinovodov manjka tudi tržni signal za polnjenje podzemnih skladišč plina v EU. Ta so tako precej manj napolnjena kot v preteklih letih, trenutno je raven napolnjenosti pri okoli 63 odstotkih. Evropska zakonodaja sicer v splošnem veleva, naj bodo skladišča pred ogrevalno sezono zapolnjena 90-odstotno, a Evropska komisija je članicam EU predlagala, da izkoristijo prožnost, ki jo zakonodaja dopušča, in skladišča pred prihodnjo zimo napolnijo do 80 namesto 90 odstotkov, kar naj bi zadostovalo za varno oskrbo v prihajajoči zimi. Evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov plina po pojasnilih Plinovodov v svojih analizah ocenjuje, da je evropska plinska infrastruktura dovolj prožna za zagotavljanje zanesljive oskrbe tudi ob nižjih ravneh zalog, ob pogoju, da so sprotne dobave zadostne, predvsem ko gre za LNG. Obenem pa sistemski operaterji opozarjajo, da bi lahko bili ob kombinaciji nižje napolnjenosti skladišč in omejene razpoložljivosti LNG vendarle potrebni dodatni ukrepi na strani ponudbe ali povpraševanja. Ko gre za Slovenijo, neposrednega tveganja za fizično oskrbo s plinom trenutno v Plinovodih ne vidijo. Slovenski prenosni sistem je po njihovih zagotovilih dobro povezan s sosednjimi sistemi, dodatne dobavne možnosti pa zagotavlja tudi po novem povečana prenosna zmogljivost iz smeri Hrvaške in terminala LNG na Krku. Tudi lani je sicer po pojasnilih Agencije za energijo v letnem poročilu o stanju na področju energetike izrazito prevladoval uvoz plina iz Avstrije oz. z vozlišča Baumgarten, ki je predstavljal približno 94 odstotkov vseh uvoznih količin. Uvoz iz Alžirije je po obnovi dobav v letu 2022 in po tistem, ko je leta 2023 dosegel 28 odstotkov, je lani skoraj popolnoma usahnil in predstavljal manj kot odstotek celotnega uvoza. Nekoliko, na nekaj pod tri odstotke, sta se povečala deleža uvoza iz Italije in Hrvaške. Tudi po zagotovilih Geoplina kot največjega veletrgovca s plinom v državi zanesljivost oskrbe s plinom v Sloveniji ni ogrožena. Kot so zapisali za STA, so si v preteklih letih ravno s tem namenom intenzivno prizadevali za diverzifikacijo nabavnih virov. Ključna negotovost za prihodnje mesece zato tako po navedbah Plinovodov kot Geoplina ni toliko razpoložljivost plina kot njegova cena, ki bo odvisna predvsem od razvoja geopolitičnih razmer, razpoložljivosti LNG, povpraševanja v Aziji, napolnjenosti evropskih skladišč in temperatur v prihajajoči zimi. Višje cene plina se lahko po ocenah Plinovodov odražajo tudi na veleprodajnih cenah električne energije, predvsem v obdobjih, ko so za pokrivanje porabe potrebne plinske elektrarne, denimo v urah večje porabe in nižje proizvodnje iz obnovljivih virov. Ali se bo to zvišanje borznih cen plina prelilo tudi do končnih uporabnikov pa je, tako v Geoplinu, odvisno predvsem od nabavne politike bodisi distributerja za gospodinjstva bodisi industrijskega kupca, saj je zemeljski plin dobrina, s katero se z terminskimi pogodbami na veleprodajnih trgih trguje za več let vnaprej. Tudi v Plinovodih so navedli, da je vpliv trenutnih borznih cen na maloprodajne odvisen predvsem od nabavnih strategij in pogodb posameznih dobaviteljev. Ker dobavitelji praviloma del potreb po plinu zakupujejo vnaprej, se kratkoročna gibanja veleprodajnih cen na maloprodajne cene praviloma ne prenašajo neposredno in takoj. Daljše obdobje povišanih veleprodajnih cen pa lahko postopoma povečuje pritisk tudi na cene za končne odjemalce. Daleč največji del skupne porabe plina v Sloveniji sicer odpade na porabo poslovnih odjemalcev iz prenosnega in distribucijskega sistema. Gospodinjstva predstavljajo le okoli desetino vse porabe. V Petrolu, ki je bil lani četrti največji dobavitelj plina gospodinjstvom, so za STA poudarili, da je zaradi velike negotovosti na trgih v tem trenutku prezgodaj govoriti o morebitnih spremembah maloprodajnih cen zemeljskega plina za končne uporabnike. Napovedali so, da bodo o tem odjemalce pravočasno obvestili. STA se je z vprašanji glede pričakovanj o prihodnjih cenah plina za končne uporabnike obrnila tudi na Energetiko Ljubljana in Gen-I, a odgovora še ni prejela.