Tujci ne bodo več odločali o slovenskih volitvah

Ena največjih bizarnosti slovenskega volilnega sistema je dejstvo, da lahko na lokalnih volitvah volijo tudi tujci. Takšna ureditev omogoča vrsto zlorab: od avtomatske podpore županu specifične etnične pripadnosti do več ducatov tujcev, prijavljenih na enem naslovu, kjer so vsi volilni upravičenci.

Poslanci SDS, NSi, SLS ter Fokus in Resnica so vložili predlog sprememb zakona o lokalnih volitvah po skrajšanem postopku, v katerem predlagajo odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah.

Predlagajo črtanje volilne pravice za volitve v svete ožjih delov skupnosti tujcem z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v krajevni, vaški oziroma četrtni skupnosti. Poleg tega so v SDS, NSi, SLS ter Fokusu in Resnici predlagali odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav. Pravico voliti člane občinskega sveta in župana imajo namreč zdaj tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Predlagajo, da bi spremembe veljale od prvih rednih lokalnih volitev po uveljavitvi zakona, torej že letošnjih.

Prvak SDS Janez Janša in prvak NSi Jernej Vrtovec (Foto: Bobo)

Odprava anomalij

Spomnimo, da ima država velike težave z odpravljanjem t. i. fiktivnih prijav stalnega prebivališča, pri čemer ima vsak izmed ducatov tujcev, prijavljenih na enem od teh naslovov, tudi volilno pravico.

Pravica tujcev do glasovanja na lokalnih volitvah (župan, občinski svet, krajevne skupnosti) sicer obstaja že od sprejema slovenske lokalnovolilne zakonodaje v 90. letih, natančneje po uveljavitvi sprememb v povezavi z Zakonom o lokalnih volitvah. Slovenija je med državami, ki so tujcem s trajnejšo vezjo do lokalnega okolja priznala omejeno volilno pravico na občinski ravni. Za državljane EU se je pravica dodatno utrdila po vstopu Slovenije v EU leta 2004, saj izhaja tudi iz evropskega prava.

Pri tem lahko tujci iz tretjih držav (npr. Srbija, BiH, Kosovo, Hrvaška itd.) volijo, če imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, medtem ko lahko državljani držav EU na lokalnih volitvah volijo že, če imajo potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Sloveniji. To pomeni, da pri državljanih EU niti stalno prebivališče ni nujno.

Ureditev, kakršna je slovenska, je v svetu redkost, saj večina držav meni, da brez volivcev – državljanov ni politične suverenosti. Večina volilnih sistemov je zasnovana tako, da o lokalni politiki odločajo samo državljani, saj se občine financirajo tudi iz državnega proračuna in vplivajo na širšo državno politiko. Tujci pogosto nimajo dolgoročne navezanosti na skupnost ali pa lahko o lokalnih vprašanjih odločajo ljudje, ki se kasneje odselijo. Poleg tega obstaja možnost političnega vpliva v občinah z večjim številom priseljencev – zlasti v manjših občinah bi lahko večje število tujcev teoretično vplivalo na izide županskih ali občinskih volitev.

Spomnimo, da smo v času Golobove vlade beležili rekordno število migracij v našo državo – tako zakonitih kot nezakonitih. Redno poročamo o vedno novih nezakonitih migrantih na meji, pa tudi o praksah koncentracije dovoljenj za prebivanje na enem samem naslovu. Kako razširjena je ta praksa, je lepo pokazala srbo-hrvaška Facebook skupina “boravak u Sloveniji” (“bivanje v Sloveniji”). Takšnih primerkov zlorabe sistema slovenske migrantske zakonodaje je še cel kup.

Slovenija je očitno dobra in prijazna do tujcev, ki pa pogosto zlorabljajo sistem. Najbolj zavržno pri tem je, da jim pomagajo tudi nekateri uradniki na pomembnih mestih v javni upravi. Zlorabe je treba preprečevati in kaznovati – prav tako vse tiste, ki sistem izkoriščajo in goljufajo, saj zaradi tega morda nekdo, ki bi socialni transfer nujno potreboval, tega ne dobi. Prav tisti, ki sistem zlorabljajo, lahko na koncu pridobijo tudi volilno pravico.

Podpredsednica državnega zbora priklenjena na zavrnjenega azilanta, Foto: STA

V skupini posamezniki ponujajo prijavo začasnega prebivališča na različnih naslovih v Sloveniji – seveda za plačilo. Pri tem ne gre za najemnino, saj je iz opisov sodeč jasno, da t. i. najemodajalci ne pričakujejo, da bodo tujci tam dejansko živeli. Ob prebiranju objav je videti, da gre izključno za fiktivne naslove, kamor se tujci prijavijo zaradi pridobitve začasnega prebivališča ali pa zaradi izkoriščanja socialnega turizma, medtem ko sami delajo v tujini.

Ne gre za obrobno težavo

Seveda bodo z leve prišle predvidljive obtožbe, da gre za rasistični ukrep, a gre v resnici za zakon, ki ga bo gotovo podpirala večina Slovencev – čeprav si jih polovica tega morda ne bo upala javno povedati. Ne gre za obrobno kozmetično težavo, ampak za anomalijo, ki lahko pomembno vpliva na volitve.

V Sloveniji je bilo okoli 140.000–150.000 tujih državljanov s stalnim prebivališčem (odvisno od presečnega datuma 2025/2026). Skupno število tujih državljanov v Sloveniji je sicer okoli 221.000, vendar del teh nima stalnega, temveč le začasno prebivanje (delovni migranti, sezonski delavci ipd.), čeprav je večina teh prav tako v procesu pridobivanja stalnega prebivališča.

Tujci bodo v Sloveniji počasi predstavljali več kot desetino prebivalistva. Foto: STA

Za Ljubljano (Mestna občina Ljubljana) je delež tujcev nadpovprečen. Po podatkih SURS in MOL je v Ljubljani približno 50.000–60.000 tujih državljanov, vendar vsi nimajo stalnega prebivališča. Ocenjeno število tujcev s stalnim prebivališčem v MOL znaša približno 35.000–45.000, kar pomeni okoli 12–15 odstotkov prebivalstva občine, pri čemer levji delež tvorijo diaspore narodov nekdanje skupne države. Če upoštevamo še dejstvo, da so takšne diaspore pogosto bolj disciplinirane pri oddaji glasov, pridemo do zaključka, da slovensko lokalno samoupravo pogosto posredno vodijo tujci in ne Slovenci.