Tudi vi gobarite? Gozdar opozarja na nekaj, kar počne skoraj vsak gobar, posledice pa niso nedolžne!

Mnogi gobarji se sprašujejo, ali z nabiranjem jurčkov uničujejo njihova rastišča. Odgovor je nekoliko presenetljiv. Samo pobiranje gob praviloma ne uniči podzemne glive, precej večjo težavo pa lahko povzroči nekaj, kar med gobarjenjem počnemo skoraj vsi.

Zakaj je lahko sto gobarjev na enem mestu večja težava kot polna košara jurčkov?

Rok Debeljak, revirni gozdar na kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, opozarja, da ni vseeno, koliko ljudi obiskuje isto rastišče. »Velika razlika je, ali gre sto ljudi v gozd ali pa sto ljudi na isto rastišče,« pojasnjuje.

Če se gobarji razpršijo po gozdu, je obremenitev tal manjša. Povsem drugače je, kadar se več deset ljudi vedno znova sprehaja po istem območju. Takrat se zgornja plast zemlje zbija, poškodujejo se drobne strukture v tleh, zmanjša pa se lahko tudi njihova zračnost in sposobnost zadrževanja vode. Med iskanjem gob lahko obiskovalci nehote poteptajo še mlade trosnjake, ki zato ne dozorijo.

Prav zato lahko priljubljeno rastišče, ki ga gobarji množično obiskujejo, utrpi škodo, čeprav posamezniki naberejo le nekaj jurčkov.

Vir: Janez Novak/Facebook

Bodo jurčki še rasli, če jih vsako leto pobiramo na istem mestu?

To je vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri ljubitelj gob. Debeljak pojasnjuje, da za zdaj ni dokazov, da bi samo nabiranje gob uničilo podzemno glivo. Jurček, ki ga vidimo nad tlemi, je namreč le njen razmnoževalni del, imenovan trosnjak. Večina glive ostane skrita pod zemljo v obliki prepletenih nitk, ki jim pravimo micelij oziroma podgobje.

Gozdar navaja zanimivo raziskavo, v kateri so na enem območju pet let vsak teden pobrali vse jurčke, na drugem pa jih pustili pri miru. Na koncu med površinama niso ugotovili pomembne razlike v količini micelija. To kaže, da odstranjevanje trosnjakov samo po sebi še ne pomeni uničenja glive, vendar raziskava ne pomeni, da je neomejeno nabiranje brez posledic.

Zakaj je bolje, da najmanjše jurčke pustite v gozdu?

Majhni jurčki so za marsikoga posebej privlačni, vendar gozdar opozarja, da zelo mlade gobe še niso imele priložnosti sprostiti trosov. Če jih poberemo prezgodaj, jim odvzamemo možnost razmnoževanja s temi trosi.

Zelo mlade gobe je pogosto težje prepoznati, nekatere užitne vrste pa so lahko podobne nevarnim strupenim gobam. Zato nabiramo samo tiste, ki jih zanesljivo poznamo, pri najmanjšem dvomu pa jih pustimo v gozdu.

Ste vedeli, da jurčki pomagajo drevesom?

Jurčki niso pomembni samo zaradi okusa. Spadajo med glive, ki živijo v sožitju z drevesi. Drevo jim zagotavlja sladkorje, ki jih ustvari s fotosintezo, glive pa mu pomagajo pridobivati vodo in minerale iz tal. Druge glive razgrajujejo odmrli les, listje in druge organske ostanke ter tako hranila vračajo v gozdna tla. Gobe so tudi hrana številnim živalim, med drugim srnjadi, jelenjadi, divjim prašičem in vevericam. Zato tudi strupene ali neznane gobe niso odveč. Čeprav jih ljudje ne nabiramo za prehrano, imajo v gozdu svojo vlogo in jih ne smemo namenoma uničevati.

»Gozd ni parkirišče«

Gozdar opozarja še na navado, ki je posebej opazna v času gobarske sezone, parkiranje avtomobilov ob gozdnih cestah in na dostopnih poteh. »Gozd ni parkirišče,« poudarja Debeljak.

Nepravilno parkiran avtomobil lahko zapre traktorsko vlako ali drugo pot, ki jo lastniki potrebujejo za delo v gozdu. To je še posebej problematično pri odstranjevanju dreves, napadenih s podlubniki, saj lahko zamude otežijo pravočasno ukrepanje.

Koliko gob lahko naberete in kako jih pravilno odnesete domov?

V Sloveniji lahko posameznik za lastne potrebe praviloma nabere največ dva kilograma gob na dan. Gobe je priporočljivo nabirati v zračno košaro, saj se tako manj poškodujejo, trosi pa se lahko med hojo raznašajo po okolici. Plastična vrečka ni primerna izbira.

Vir: Facebook

Gobe je smiselno že na mestu najdbe grobo očistiti, neznane primerke pa pustiti pri miru. Pri iskanju se izogibamo nepotrebnemu teptanju podrasti, ne puščamo odpadkov in ne oviramo dostopa do gozdnih poti.

Naslednjič, ko boste našli dobro rastišče jurčkov, zato ne razmišljajte samo o tem, koliko jih boste nabrali. Pomembno je tudi, koliko ljudi je že hodilo po istem mestu in kakšne sledi boste v gozdu pustili sami.

Vir: Dnevnik/Rok Debeljak, Facebook

Pripravil: K. J.

<p>The post Tudi vi gobarite? Gozdar opozarja na nekaj, kar počne skoraj vsak gobar, posledice pa niso nedolžne! first appeared on NaDlani.si.</p>