Tudi reka Sotla ima svoje jezero, a je polno le ob redkih priložnostih

Med Podčetrtkom in Rogaško Slatino, tik ob meji s Hrvaško, leži območje nekdanjega Vonarskega oziroma Sotelskega jezera. Danes tam večino časa ni velike vodne površine, kot bi jo pričakovali ob napisu “Pregrada Sotelskega jezera”, saj zadrževalnik predvsem pomaga pri obvladovanju visokih voda Sotle, območje za pregrado pa se napolni predvsem ob povečanih pretokih in poplavnih dogodkih.

Pred skoraj pol stoletja je bila podoba povsem drugačna. Z zajezitvijo Sotle je nastalo veliko umetno jezero, ki je imelo približno 195 hektarjev površine, namenjeno pa ni bilo samo poplavni varnosti, temveč tudi oskrbi z vodo, namakanju in turističnemu razvoju. Zaradi slabe kakovosti vode so ga leta 1988 izpraznili.

Jezero, ki je nekoč merilo skoraj dva kvadratna kilometra

Pregrada pri Vonarjah je nastala konec sedemdesetih oziroma okoli leta 1980. Z njo so na Sotli ustvarili akumulacijo, dolgo približno šest kilometrov, ki je pri polni zajezitvi dosegala približno 195 hektarjev površine. Posamezni viri navajajo tudi okoli 12,4 milijona kubičnih metrov zadrževalne prostornine.

Takratno Vonarsko jezero je imelo več nalog. Najpomembnejša je bila zaščita območja ob Sotli pred visokimi vodami, poleg tega pa so načrtovali uporabo vode za oskrbo, namakanje in razvoj turizma.

Po velikosti to ni bila majhna lokalna akumulacija. Jezero se je raztezalo vzdolž doline Sotle in je bilo pomemben poseg v prostor na slovensko hrvaški meji. Toda težave so se pojavile razmeroma hitro.

V zaledju takrat še ni bilo ustrezno urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Kakovost vode je postajala vse slabša, pojavljal se je tudi neprijeten vonj. Zaradi neustreznih razmer je bil zadrževalnik leta 1988 izpraznjen.

Pregrada za Vonarsko jezero

Nekdanje jezersko dno je počasi prevzela narava

Po izpraznitvi se območje ni vrnilo v prvotno stanje. Nekdanje jezersko dno se je skozi desetletja zaraslo, razvile so se mokrotne površine, trstičje in druga vegetacija, značilna za območja, ki jih voda občasno poplavlja.

Danes lahko zato obiskovalec ob pogledu čez pregrado vidi precej nenavadno pokrajino. Namesto stalnega jezera so pred njim travniki, grmovje, drevesa, mokrišča in struga Sotle.

Ob visokih vodah pa se slika spremeni. Pregrada zadrži del vodnega vala, voda se razlije po območju nekdanjega jezera in za nekaj časa ponovno nastane velika vodna površina. Prav takrat je najlažje razumeti, zakaj na objektu danes piše Sotelsko jezero, čeprav ga ob običajnem vodostaju skoraj ni videti.

Pregrada še vedno opravlja svojo najpomembnejšo nalogo

Vonarska pregrada ni ostala pozabljen ostanek nekdanjega projekta.

Slovenija in Hrvaška sta jo v okviru skupnega projekta FRISCO 2.1 temeljito posodobili. Obnovljeni so bili betonski deli, zapornice in oprema za upravljanje, vzpostavljeno je bilo daljinsko vodenje, dodane pa so bile tudi naprave za spremljanje stanja pregrade.

Modernizacija je bila končana leta 2019, njen glavni namen pa je zmanjševanje poplavne ogroženosti ob Sotli na obeh straneh meje.

To je tudi razlog, da se območje ob izdatnejših padavinah lahko ponovno spremeni v jezero. Takšna ojezeritev ni enaka nekdanjemu stalnemu Vonarskemu jezeru, ampak je posledica zadrževanja povečanega pretoka.

Obnovljena pregrada je hkrati ponovno odprla vprašanje, ali bi bilo mogoče na tem območju nekoč vzpostaviti tudi stalnejšo vodno površino.

Ideja o ponovni ojezeritvi ni nova

Podčetrtek in Rogaška Slatina sta že pred leti razmišljala o turističnem in rekreacijskem razvoju območja. Pred ponovno ojezeritvijo pa bi bilo treba razjasniti številna vprašanja, od sedimentov in kakovosti vode do hidrologije ter vpliva na naravo.

Prav narava je med desetletji brez stalnega jezera prostor močno spremenila. Območje nekdanjega dna danes ni prazna kotanja, ampak življenjski prostor številnih rastlinskih in živalskih vrst.

Zato vrnitev jezera ne bi pomenila zgolj odpiranja zapornic in čakanja, da se dolina napolni z vodo.

Vonarsko jezero iz zraka, Grafika: Google Maps

Sotelsko jezero je danes predvsem zgodba o reki in poplavah

Kdor se danes pripelje do pregrade Vonarje in pričakuje veliko turistično jezero, bo verjetno presenečen. Sotla večino časa teče skozi močno zaraščeno nekdanjo akumulacijo, velika vodna površina pa se pojavi predvsem takrat, ko jo zaradi visokega pretoka začne zadrževati pregrada.

Prav zaradi tega je območje zanimivo tudi kot prikaz, kako zelo se lahko namembnost prostora spremeni v nekaj desetletjih.

Nekoč je bilo tu 195 hektarjev veliko umetno jezero. Nato so ga zaradi onesnaženja izpraznili, narava je postopoma prevzela jezersko dno, pregrada pa je ostala ter danes ponovno služi predvsem nalogi, zaradi katere je bila sploh zgrajena: zadrževanju visokih voda Sotle in zmanjševanju nevarnosti poplav.

Ob močnejšem deževju se za njo še vedno pokaže del stare podobe. Travniki in mokrišča izginejo pod vodo, Sotla se razširi in za kratek čas znova nastane jezero, ki ga sicer večino leta skoraj ni.

Blejsko jezero: kako globoko je, kakšen je njegov obseg in kaj vse lahko počnete ob njem

Bohinjsko jezero: največje naravno stalno jezero v Sloveniji in biser Julijskih Alp

Domačini mu pravijo morje: Brežiško jezero je vodni svet med Krškim in Brežicami

Ptujsko morje: slovensko jezero, ki poleti preseneti skoraj kot obala

Objava Tudi reka Sotla ima svoje jezero, a je polno le ob redkih priložnostih se je pojavila na Vse za moj dan.