»Tržačane skrbijo varnost in projekti, kot je kabinska žičnica«

Tržačani so vse bolj kritični do razmer v mestu. Tako kaže najnovejša anketa agencije za raziskave javnega mnenja SWG, ki razkriva občuten padec zadovoljstva z delom občinske uprave in znižanje podpore županu Robertu Dipiazzi. Prebivalci kot glavne težave izpostavljajo slabšanje kakovosti življenja, vprašanja varnosti, prometne zagate in neučinkovitost gradbenih del. Ob tem ostaja predsednik deželne vlade Massimiliano Fedriga politična osebnost z najvišjo stopnjo zaupanja, medtem ko se pred prihodnjimi lokalnimi volitvami vse pogosteje omenja potreba po novih političnih odgovorih. Kaj nam ti podatki povedo o razpoloženju Tržačanov, kako zanesljivo napovedujejo prihodnje volilne trende in kateri dejavniki najbolj vplivajo na javno mnenje? O tem smo se pogovarjali z raziskovalcem agencije SWG Radom Fondo.

Kako si razlagate precejšen padec priljubljenosti župana Roberta Dipiazze?

Do konca prejšnjega mandata so bile ocene precej dobre. V zadnjih petih letih pa se je podoba župana poslabšala predvsem iz dveh razlogov. Deloma gre za splošen pojav: po tolikih letih vodenja mesta se ljudje naveličajo, dobijo občutek, da stvari ne napredujejo več. Pomembna pa sta bila predvsem dva konkretna dejavnika. Prvi je vprašanje varnosti. Prebivalci Trsta menijo, da se je stanje na tem področju poslabšalo, s tem pa je povezano tudi vprašanje migrantov. Anketa jasno kaže, da občani varnost postavljajo med prednostne naloge, s katerimi bi se morala ukvarjati občinska uprava.

Ste v anketi preverjali tudi, kako si ljudje predstavljajo reševanje migrantskega vprašanja?

Ne, v to nismo šli. Ugotavljali smo predvsem, katera vprašanja prebivalci dojemajo kot najpomembnejša.

Kateri je bil drugi razlog za padec podpore?

Drugi pomemben dejavnik so naložbe, predvsem projekt kabinske žičnice. Ta je postala simbol nezadovoljstva. Danes temu projektu nasprotujejo trije Tržačani od štirih, proti pa je tudi približno 60 odstotkov volivcev desne sredine. To pomeni, da se nezadovoljstvo pojavlja tudi znotraj županovega tradicionalnega volilnega bazena. Tudi dejstvo, da župan pri projektu vztraja, dodatno krepi občutek, da se občinska uprava ukvarja z nečim, kar za prebivalce ni prednostna naloga. Nezadovoljstvo pa se ne nanaša samo na žičnico. Med razlogi za kritično oceno so anketiranci omenjali openski tramvaj, Staro pristanišče in druge gradbene projekte. Splošen vtis je, da upava na tem področju ni dovolj učinkovita.

Imajo naložbe pri oblikovanju javnega mnenja tako veliko težo?

Da, to pa zato, ker jih ljudje spremljajo vsak dan. Če politik obljubi določene projekte, ti pa se ne uresničijo ali se vlečejo predolgo, se to hitro opazi v padcu zaupanja. Na drugi strani lahko občina zelo dobro opravlja socialne storitve, pa tega večina prebivalcev sploh ne opazi. Naložbe so nekaj vidnega in oprijemljivega.

Župan je v zadnjih tednih večkrat poudaril, da bo projekt kabinske žičnice opusti, če mu tehniki ne bodo dali zagotovil, da je ta sploh izvedljiv. Ali bi lahko opustitev projekta izboljšala županovo priljubljenost?

Po mojem mnenju ne bistveno. Projekt je že povzročil določeno politično škodo. Če bi ga opustili, bi morali hkrati predstaviti novo razvojno vizijo oziroma druge projekte, vendar je časa do volitev malo. Ena od možnosti bi bila, da bi v Starem pristanišču odprli ali predstavili konkretne projekte ter pokazali, da se območje vendarle razvija. To bi lahko nekoliko izboljšalo razpoloženje, vendar ne odločilno. Če hoče desnosredinska koalicija biti konkurenčna, bi morala na naslednjih volitvah nastopiti prenovljena, z novimi obrazi in novim programom.

Veliko se govori tudi o morebitni kandidaturi aktualnega predsednika deželne vlade Massimiliana Fedrige. Kako realna je ta možnost?

Možnost obstaja, saj je položaj župana za nekatere politike privlačen. Gre za izrazito operativno funkcijo, ki omogoča neposreden vpliv na razvoj mesta. Vse pa bo odvisno od političnih okoliščin in alternativ, ki jih bo imel Fedriga na parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Trenutno je težko napovedovati razplet. Ni namreč samoumevno, da bo desna sredina tudi v prihodnje ohranila sedanjo politično moč, zato bo veliko odvisno od širšega političnega konteksta. Če desna sredina na prihodnjih parlamentarnih volitvah ne bi zmagala, Fedriga morda ne bi imel na voljo pomembnejše politične funkcije. V takem primeru bi lahko županski položaj v Trstu postal privlačnejša možnost. Pri tem pa je pomembno časovno zaporedje volitev.

Celoten intervju v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.