Trump obtožil Iran kršitve premirja: Hormuška ožina še vedno praktično zaprta

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek zvečer na platformi Truth Social ostro kritiziral Iran zaradi ravnanja s Hormuško ožino. V dveh objavah je zapisal, da Iran opravlja “zelo slabo delo, nekateri bi rekli nečastno” pri omogočanju prehoda nafte skozi ključni pomorski prehod in dodal: “To ni dogovor, ki ga imamo!” 

Trump je obenem opozoril na poročila, da Iran tankerjem zaračunava pristojbine. “Bolje, da tega ne počnejo, in če počnejo, naj takoj prenehajo!” je zapisal.

Njegove izjave so neposredna reakcija na krhko dvotedensko premirje, ki sta ga ZDA in Iran dosegla 8. aprila s posredovanjem Pakistana. Eden glavnih pogojev dogovora je bil popolno, takojšnje in varno odprtje Hormuške ožine za prost prehod vseh ladij – zlasti tankerjev z nafto – brez dodatnih ovir ali finančnih bremen. V zameno je Trump začasno ustavil načrtovane nove ameriške napade na iransko infrastrukturo.

Premirje naj bi trajalo 14 dni, v katerih naj bi se v Islamabadu nadaljevala pogajanja o širšem sporazumu a se je začelo z zmedo glede tega, ali naj bi bil vključen tudi Libanon, druga izraelska fronta. Iranski uradniki in mediatorji iz Pakistana so rekli, da je, ameriški in izraelski uradniki pa so jasno povedali, da ni. Sredi zmede je val izraelskih napadov na Libanon – najhujši od začetka konflikta pred šestimi tedni – spodbudil Iran, da je izjavil, da Izrael krši pogoje premirja, ponovno ustavil plovbo ladij skozi Hormuško ožino in zagrozil s povračilnimi napadi.

Foto: EPA

Tako kljub razglasitvi premirja promet skozi ožino ostaja na izjemno nizki ravni. Po podatkih pomorskih analitikov (Kpler, Lloyd’s List, Signal Ocean) je v zadnjih 24 urah prešlo le 7 do 11 ladij na dan – večinoma suhi tovornjaki, zelo malo tankerjev z nafto. Pred vojno je dnevno prehajalo okoli 130–140 ladij, od tega približno 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.

Iran je ožino sicer “uradno odprl”, vendar pod strogimi pogoji: ladje morajo pluti po severnem koridorju blizu iranskih otokov (pod nadzorom Iranske revolucionarne garde – IRGC), predhodno morajo sporočiti podatke o posadki, tovoru in poti, prehod je omejen na največ 10–15 ladij na dan. Večina mednarodnih ladjarjev se prehoda še vedno izogiba zaradi varnostnih tveganj in zahtev po iranski odobritvi. Več kot 600 ladij, med njimi okoli 325 tankerjev, je še vedno ujetih v Perzijskem zalivu.

Dodatne finančne ovire
Po poročilih Iran (in delno Oman) zahteva plačilo pristojbin – od enega dolarja na sod nafte pa do več milijonov dolarjev na tanker, plačljivo v kriptovalutah ali kitajskih juanih. To je nova praksa – pred vojno je bil prehod veljal za mednarodno vodo brez takih taks. Trump in ZDA to vidita kot jasno kršitev duha in črke premirja. Iran pa trdi, da gre za “nadomestilo za vojne škode” in da ohranja nadzor zaradi varnosti ter nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon, ki jih Teheran šteje za kršitev premirja.

Hormuška ožina je od začetka vojne konec februarja 2026 praktično blokirana zaradi min, dronov in raketnih napadov. To je povzročilo najhujšo energetsko krizo v sodobni zgodovini in močno zvišalo cene nafte.

Foto: EPA

Premirje je izjemno krhko, pogajanja v Pakistanu naj bi se nadaljevala že danes, a zaupanje med stranmi je na minimumu. Če Iran ne bo v kratkem omogočil prostega in varnega prometa brez dodatnih pogojev, obstaja realna nevarnost ponovne eskalacije – vključno z novimi ameriškimi ali izraelskimi vojaškimi ukrepi. Strokovnjaki opozarjajo, da bo morebitni propad premirja dodatno podražil energente po vsem svetu in otežil gospodarsko okrevanje po vojni.

A.H.