Tradicionalne lončarske tehnike in sodobni pristopi v Ribnici

V lončarski delavnici Rokodelskega centra Ribnica potekajo delavnice za različne starostne skupine, na katerih udeleženci spoznavajo tradicionalne lončarske tehnike in sodobne pristope. Med njimi je tudi uporaba 3D-tiskalnika za glino, ki je bila na sporedu pred tednom dni. 

Glavna naloga tečajnikov je, da se naučijo samostojno oblikovati 3D-model, ki ga nato izvozijo v poseben program, imenovan Slicer, slednji model razdeli na plasti in samodejno pripravi program za 3D-tiskalnik. Sledi seznanitev z osnovami delovanja tiskalnika – od njegove zgradbe in funkcije posameznih delov do dela z glino in uporabe programov. Naslednjič se bodo udeleženci sami preizkusili v 3D tisku gline.

»Ko je tiskalnik pripravljen, se udeleženci seznanijo še s programom za oblikovanje ter z nastavitvami ključnih parametrov tiskanja, kot so širina in višina slojev ter hitrost tiskanja,« pojasnjuje vodja delavnice Matej Muhič. Osnovne nastavitve tiskanja z nekaj poskusi določijo že na začetku, nato pa jih med samim postopkom po potrebi dodatno prilagajajo prek nadzorne plošče na stroju.

FOTO: Rokodelski center Ribnica

»Ko so parametri enkrat pravilno nastavljeni, tisk poteka brez težav. Pomembno je tudi, da glina enakomerno teče skozi sistem in da se v cilindru vzpostavi ustrezen tlak. Takrat se stroj obnaša stabilno in omogoča kakovostno izdelavo,« poudari vodja delavnice.

Poseben poudarek namenjajo pripravi gline, ki poteka podobno kot pri klasičnem lončarstvu, le da je masa nekoliko redkejša. »Pri 3D-tisku mora biti glina preprosto fina,« doda Muhič in razkrije recept: na šest kilogramov gline dodajo približno pol litra vode, nato pa maso temeljito pregnetejo.

Vreteno se ne bo ustavilo

Trenutno največ gline dobavljajo iz okolice Grosuplja. Glina mora biti dovolj vlažna in brez kakršnih koli trdnih delcev. Prisotnost zrnc ali drugih nečistoč bi namreč lahko povzročila zamašitev šobe tiskalnika. Čeprav je takšna priprava časovno zahtevnejša, obstajajo tudi stroji, ki glino pripravijo in potiskajo samodejno. V delavnici za zdaj ostajajo pri ročni pripravi, ki sicer zahteva več časa, a omogoča boljši nadzor nad kakovostjo materiala.

»Izdelki, ki nastajajo s pomočjo sodobne tehnologije, so za zdaj predvsem unikatni. Ključno je znanje, saj stroj omogoča ustvarjanje skoraj neomejenega nabora oblik – od vaz, hišk, kipov, črk do drugih predmetov, ki jih z vretenom ni mogoče izdelati,« še pove Muhič.

Ob tem poudari, da nove tehnologije ne bodo izpodrinile tradicionalnega lončarstva na vretenu, ki je obstojnejše, ampak se bosta pristopa medsebojno dopolnjevala.