“To bo puščalo. To bo grozljivo.” Odvetnik Klemen Golob brez zadržkov o gradnji kanala C0 nad pitno vodo (VIDEO)

»To ni mnenje, to je realnost.« Besede odvetnika Klemna Goloba zarežejo naravnost v bistvo razprave o kanalu C0. Projekt, ki naj bi rešil kanalizacijo, je postal vprašanje, ki zadeva nekaj veliko bolj osnovnega – vodo, ki jo pijemo.

Projekt za milijone, ki odpira največje vprašanje

Kanal C0 ni majhna investicija. Gre za del več kot 100 milijonov evrov vrednega sistema, ki naj bi povezal več občin z osrednjo čistilno napravo v Ljubljani in zmanjšal število greznic, ki že danes predstavljajo okoljsko tveganje. Na prvi pogled gre za logičen korak naprej – bolj urejen sistem, manj neposrednih izpustov v okolje. A resnična dilema se začne tam, kjer poteka njegova trasa. Del kanala namreč poteka čez vodovarstveno območje Ljubljanskega polja, kjer leži glavni vodonosnik za več kot 300.000 prebivalcev. In prav to dejstvo je sprožilo eno najostrejših razprav v zadnjih letih.

“Prej ali slej pride do puščanja”

Odvetnik Klemen Golob pri tem ne izbira besed. »Pri projektu kanal C0 govorimo o kanalizaciji, ki poteka čez najstrožje vodovarstveno območje Ljubljane. In dejstvo je: nobena kanalizacija ne more biti absolutno neprepustna. Prej ali slej pride do puščanja,« opozarja. Njegova izjava ne temelji na političnem stališču, temveč na tehnični realnosti. Cevovodi se starajo, spoji popuščajo, materiali se obrabljajo. Vprašanje torej ni, ali lahko pride do napake, temveč kdaj. In če se to zgodi ravno nad vodonosnikom, posledice niso več lokalne – lahko postanejo sistemske.

Stroka opozarja, da tveganje ni zanemarljivo

Golob ni edini, ki opozarja na nevarnosti. Del strokovne javnosti, vključno z zdravniki in hidrogeologi, je že večkrat izpostavil, da takšna infrastruktura nad ključnim virom pitne vode pomeni trajno tveganje za mikrobiološko in kemično onesnaženje. Vodonosnik Ljubljanskega polja ni le pomemben – je praktično nenadomestljiv. Onesnaženje bi lahko imelo dolgotrajne ali celo nepopravljive posledice. Prav zato obstajajo strogi režimi varovanja in postopki presoje vplivov na okolje, ki naj bi takšne scenarije preprečili.

»Dejstvo je, da bo to puščalo. To ni neka izmišljotina. Mislim, da ni strokovnjaka v Sloveniji, ki bi se podpisal pod to, da kanalizacija (drekovod) nad to čisto pitno vodo ne bo imela vpliva na okolje oziroma na to čisto vodo, ki jo zdaj Ljubljana uživa.« Klemen Golob v… pic.twitter.com/pe2klG90Qh

— Domovina (@Domovina_je) April 5, 2026

“Takšna gradnja ne bi smela biti dovoljena”

Golob zato opozarja še ostreje: »Prepričan sem, da ni strokovnjaka v Sloveniji, ki bi podpisal, da kanal C0 nad vodonosnikom nima vpliva na okolje. Takšna gradnja na vodovarstvenem območju preprosto ne bi smela biti dovoljena.« Po njegovem mnenju bi morala biti odločitev jasna že na ravni osnovnega načela previdnosti – če obstaja tveganje za pitno vodo, potem tveganja ne bi smeli sprejeti.

Argumenti na drugi strani: brez kanala bi bilo lahko še slabše

A zgodba nima le ene plati. Zagovorniki projekta poudarjajo, da kanal C0 dolgoročno zmanjšuje onesnaženje, saj nadomešča zastarele in pogosto slabo vzdrževane greznice. Te že danes predstavljajo realno grožnjo podtalnici. Poleg tega naj bi bil sistem dodatno zaščiten z modernimi tehničnimi rešitvami, ki zmanjšujejo možnost izpustov. V njihovih očeh je torej projekt del rešitve, ne problema.

Vprašanje, ki ostaja odprto

In prav tu se razprava zatakne. Na eni strani nujna infrastruktura, ki obljublja izboljšanje. Na drugi strani tveganje, ki ga ni mogoče popolnoma izključiti. Ko govorimo o pitni vodi, pa tudi najmanjša verjetnost dobi drugačno težo. Golobove besede zato ostajajo v zraku kot opozorilo: če enkrat pride do napake, ne bo več pomembno, kdo je imel prav – ampak zakaj smo tveganje sploh sprejeli.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X

The post “To bo puščalo. To bo grozljivo.” Odvetnik Klemen Golob brez zadržkov o gradnji kanala C0 nad pitno vodo (VIDEO) first appeared on NaDlani.si.