»Tisti poraz se je 25. aprila spremenil v zmago«

Je Proletarska brigada preprečila nacistom, da bi zasedli ozemlje in na njem vzpostavili svojo oblast? Ne, ni. Toda v gozdovih, na ravnini in po domovih so ljudje začeli razumeti, kaj se dogaja, in tisti poraz se je 25. aprila spremenil v zmago.« Tako je zgodovinarka in goriška predsednica ANPI-VZPI Anna Di Gianantonio povedala v nedeljo na slovesnosti ob 83. obletnici Goriške fronte, ki jo je pred goriško železniško postajo priredilo združenje partizanov.

Di Gianantonio je spomnila na delavke in delavce, ki so septembra 1943 prišli v Gorico, da bi preprečili nacistično okupacijo, ter na slovenske borce, ki so se organizirali že po italijanski zasedbi Jugoslavije. Medtem ko so se narodi bojevali v imenu svojih vlad, je bilo sodelovanje Slovencev in Italijanov sad srečevanj, odnosov in razprav, iz katerih je nastala skupna fronta.

Po besedah govornice spomin na preteklost ne sme biti zgolj poklon ljudem, ki so delovali v okoliščinah, domnevno povsem drugačnih od današnjih. Nekateri pojavi se namreč vračajo, četudi v spremenjenih oblikah.

Kaj je prava varnost?

Di Gianantonio je zgodovinski razmislek povezala z aktualnimi vojnami, poglabljanjem družbenih neenakosti in širjenjem rasizma. Opozorila je na trpljenje palestinskega prebivalstva in na vojno med Rusijo in Ukrajino, predvsem pa na evropsko oboroževanje, za katero se po njenih besedah namenja denar, ki ga zato zmanjkuje za zdravstvo, šolstvo, stanovanja in socialno varstvo. »Prava varnost pomeni zagotavljati delo, oskrbo in mir ter prisluhniti potrebam vse bolj obubožanih družb,« je poudarila.

Spregovorila je tudi o strahu pred priseljenci, ki se ga spodbuja v imenu varnosti, čeprav ti delajo v domovih in podjetjih. Ob tem je opozorila na odrekanje pravice do prostorov za molitev in na težave, s katerimi se priseljenci srečujejo pri podaljševanju dovoljenj za bivanje.

Antifašisti so pred 83 leti jasno vedeli, kdo so njihovi zavezniki, je nadaljevala. Na Goriškem so se italijanski borci bojevali ob boku slovenskih, ki so jim priskrbeli orožje in prvo usposabljanje. Razumeli so, da je nacionalizem ideološko orožje fašizma. Člani Proletarske brigade so se zavedali tveganja, vendar so pred lastne koristi postavili cilj, da premagajo fašizem, državo rešijo iz vojne in si priborijo pravice, ki jim jih je režim dvajset let odrekal.

Zmaga 25. aprila ni bila dokončna, je opozorila: partizani so se morali v petdesetih letih zagovarjati na sodnih procesih, medtem ko so nekdanji fašisti znova zasedali položaje oblasti. Sledila pa so šestdeseta in sedemdeseta leta, ko so si milijoni delavcev izborili več svoboščin in boljše življenjske razmere. »Boji se torej nikoli ne končajo in vsakdo mora opraviti svoj del,« je dejala ter pozvala k zaščiti vrednot, za katere so mladi antifašisti izgubili življenje.

Udeležence sta pozdravila novogoriški župan Samo Turel in goriški občinski odbornik Maurizio Negro. Do mikrofona so stopili še predstavnik združenja mladih antifašistov FJK Michele Picilli, predstavnik Mladih komunistov Samuele Zonch, predsednica društva izgnancev iz Primorske Dora Levpušček in predsednik društva ANED iz Ronk Libero Tardivo.