Tehnologija čistih prostorov ustvarja 6 odstotkov BDP, panoga nujno potrebuje nove kadre

Slovenija se vse bolj utrjuje kot pomembno evropsko središče farmacevtske in biotehnološke industrije, pri čemer ima tehnologija čistih prostorov eno ključnih vlog. Gre za področje, ki po ocenah že danes prispeva kar 6 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, ob napovedanih investicijah v vrednosti dveh milijard evrov pa postaja vprašanje usposobljenega kadra strateškega pomena.

O prihodnosti panoge, inovacijah in kadrovskih izzivih so v zadnjih dneh marca razpravljali udeleženci prve mednarodne strokovne konference s področja tehnologije čistih prostorov v Sloveniji z naslovom Čisti prostori danes in jutri: inovacije, trajnost, odličnost ter skladnost z regulativo. Konferenca je na Brdu pri Kranju združila več kot 20 domačih in tujih strokovnjakov ter več kot 160 predstavnikov industrije, raziskovalnih ustanov in akademskega okolja.

Tehnologija čistih prostorov je danes nepogrešljiva pri proizvodnji zdravil, cepiv, polprevodnikov in drugih naprednih materialov. V Sloveniji sektor zaposluje več deset tisoč ljudi, hkrati pa se podjetja vse bolj soočajo s pomanjkanjem kadra, ki bi imel specifična znanja s področja načrtovanja, izgradnje, obratovanja in vzdrževanja tovrstnih prostorov.

Predsednica Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov mag. Nataša Štirn je ob tem poudarila, da brez znanja o čistih prostorih ni mogoče proizvesti niti enega sodobnega zdravila ali čipa, zato je vlaganje v izobraževanje mladih strokovnjakov nujno.

Pomemben del dogodka je bil namenjen tudi mladim. Na posebnem srečanju Cleanroom Roadmap Experience 2026 je več kot 90 dijakov in študentov tehničnih ter naravoslovnih smeri spoznalo celoten proces delovanja visokotehnoloških čistih prostorov, od 3D načrtovanja do sterilne proizvodnje.

Mladi so se lahko neposredno srečali s predstavniki vodilnih podjetij, kot so IMP Promont, Naya Life Sciences, Bossplast, Iskra PIO, Metronik, Klimer Štirn in Lek, ter iz prve roke spoznali poklice prihodnosti in razvojne projekte, ki bodo v prihodnjih letih zahtevali visoko usposobljene strokovnjake.

Konferenca je v štirih vsebinskih sklopih osvetlila ključne izzive panoge, od regulativne skladnosti in preprečevanja kontaminacije do sodobnih inženirskih rešitev, avtomatizacije, robotike ter uporabe digitalnih tehnologij, kot so virtualna resničnost in digitalni dvojčki.

Po besedah predstavnikov stroke ima Slovenija na tem področju izjemen razvojni potencial, vendar bo za nadaljnjo rast ključnega pomena pravočasno vključevanje mladih talentov in ustvarjanje stabilnega poslovnega okolja.

Vir, foto: Taktik d.o.o.

The post Tehnologija čistih prostorov ustvarja 6 odstotkov BDP, panoga nujno potrebuje nove kadre appeared first on domžalec.si.