Ta ena “malenkost” v odnosu pogosto napove večji problem

Partnerjeve navade vas sčasoma bolj motijo predvsem zato, ker se v odnosu nabirajo pomen, utrujenost in neizrečena pričakovanja: navada ni več “malenkost”, ampak postane znak nečesa večjega (spoštovanje, pravičnost, pozornost, varnost). Pogosto se ne poveča intenzivnost navade, temveč vaša občutljivost nanjo, ker imate manj energije ali ker se je v ozadju nakopičilo nezadovoljstvo. To je lahko normalen stranski učinek skupnega življenja, lahko pa tudi opozorilo, da se v odnosu nekaj pomembnega ne ureja.

Zakaj se mi zdi, da se je prelom zgodil “kar naenkrat”?

Občutek nenadnega preobrata je pogost, ker se draženje gradi tiho. Najprej “spregledate”, potem se navada ponovi desetkrat, vi pa vsakič malo popustite. Nekega dne postane kaplja čez rob.

Pri tem pomaga razlaga iz raziskovanja partnerskih odnosov: ko se v odnosu naberejo negativne izkušnje, se lahko pojavi “negativni filter”, v katerem partnerjeve besede in dejanja doživljate bolj negativno, tudi kadar so nevtralna. Gottmanov inštitut to opisuje kot stanje, ko se vsaka interakcija bere skozi prizmo zamere ali občutka, da niste pomembni.

Foto: Prepir v zvezi

Praktičen primer: partner med pogovorom pogleda telefon, v dobrem obdobju je to nepazljivost, v slabšem obdobju je to dokaz, da vas ne jemlje resno.

Kdaj navade res pomenijo problem in kdaj so le sprožilec?

Navade so dejanski problem, kadar:

• sistematično rušijo dogovore (zamujanje, dogovorjena opravila, denar),
• ustvarjajo neenakost (en vedno pospravlja, drugi “ne opazi”),
• vključujejo nespoštovanje (posmehovanje, prezir, poniževanje).

Navade so pogosto sprožilec, kadar:

• vas v resnici zadene pomen (“spet sem sam/a”, “nič mu/ji ni mar”),
• ste preutrujeni ali pod stresom,
• se v ozadju skriva druga tema (delitev dela, intimnost, občutek varnosti).

Koristno vprašanje: Ali bi me to motilo tudi, če bi se sicer počutil/a upoštevano in podprto? Če je odgovor “ne”, je navada verjetno simptom.

Zakaj stres in utrujenost naredijo malenkosti nevzdržne?

Stres zmanjša potrpežljivost in poveča konflikt. To ni vtis, ampak merjen pojav: študija o dnevnih vzorcih stresa in konflikta pri parih je pokazala povezavo med dnevnim stresom obeh partnerjev in večjim konfliktom istega dne, posebej ko sta oba pod pritiskom.

V praksi to pomeni: če je vaš vsakdan zapolnjen s službo, skrbjo za druge, logistiko in premalo spanca, je normalno, da vas zmoti več stvari. V takem obdobju ni “rešitev” to, da postanete bolj potrpežljivi, temveč da skupaj razbremenita urnik ali vsaj zmanjšata število odprtih konfliktnih tem hkrati.

Ali drži, da so drobne pripombe nevarne, ker se iz njih razvije stalno prepiranje?

Da, če se iz pripomb razvije stalno “kapljanje” kritike. Psihoterapevtka Esther Perel bickering (prepire zaradi malenkosti) opiše kot nizkointenzivno kronično vojskovanje in opozori, da stalna kritika razjeda odnos.

Foto: Prepir zaradi stalih pripomb

Ključna razlika je v načinu: ni isto reči “ko pustiš posodo, se počutim preobremenjeno” kot “ti si vedno tak/a”. Prvo je opis učinka in potreba, drugo je napad na značaj. Če kritika postane stalna, navada dobi težo, ki je večja od same posode ali telefona.

Kaj če imam občutek, da sem jaz “problem”, ker me vse moti?

Včasih je to delno res, vendar ne v smislu krivde, temveč v smislu signala. Razdražljivost je pogosto znak, da ste preobremenjeni ali da se v odnosu ne počutite varno. Takrat je smiselno ločiti dve ravni:

• Notranja raven: koliko imam energije, spanja, miru, prostora zase?
• Odnosi: ali se dogovori držijo, ali se ob pogovoru počutim slišano, ali nosim večino bremena?

Če se “vsega nabere”, se lahko zgodi, da partnerjeva ena navada postane ventil za deset drugih stvari, ki jih niste odprli.

Kdaj je prav, da zahtevam spremembo in kdaj je bolje, da sprejmem razliko?

Smiselno je zahtevati spremembo, ko je navada ponavljajoča, konkretno škodljiva in ste o njej že mirno govorili (npr. nered, ki vam nalaga dodatno delo; zamujanje, ki vam ruši urnik; ignoriranje dogovorov).
Bolj zdravo je sprejeti razliko, ko gre za preference brez realne škode (način zlaganja brisač, navade pri sproščanju), ali ko je vaša reakcija večja od dogodka in je očitno povezana z vašim stresom.

Praktično pravilo iz vsakdanjega življenja: če se da iz navade narediti jasen, majhen dogovor, je to dober kandidat za spremembo. Če pa bi za spremembo potrebovali “popolnoma novega človeka”, je verjetno tema drugje.

Kaj če se za navadami skriva neenakost doma?

V Sloveniji in EU je to pogost kontekst: konflikti se pogosto začnejo pri malenkostih, v ozadju pa je delitev neplačanega dela in skrbstvenih obveznosti. EIGE opozarja, da se približno tretjina žensk in moških v EU sooča s težavami pri usklajevanju dela in zasebnega življenja, pri čemer je neplačana skrb pogosto samoumevna.

Ko en partner nosi “mentalno breme” (planiranje, opominjanje, organizacija), postane vsaka navada, ki kaže neudeležbo (“nisem opazil/a”, “povej mi, kaj naj naredim”), zelo hitro osebna. Takrat pogovor o navadah pogosto ni dovolj; potreben je pogovor o pravičnosti in odgovornosti.

Kako vem, ali gre za običajno prilagajanje ali za resno rdečo zastavo?

Če se o navadah lahko pogovarjata in se vsaj delno premikata, je to navadno področje prilagajanja. Opozorilni znaki so:

• stalno zmanjševanje vaših občutkov (“pretiravaš”, “spet kompliciraš”),
• prezir, zasmehovanje, žaljivke,
• popolno ignoriranje dogovorov brez namere po izboljšanju,
• občutek, da ste vi vedno tisti/tista, ki se prilagaja.

Foto: Prepir

Ko navade postanejo kanal za nespoštovanje, ne gre več za “drobnosti”, ampak za kakovost odnosa.

Preden si razložite, da “se samo starata skupaj”, je smiselno preveriti preprosto: Ali se ob partnerju počutim bolj mirno ali bolj napeto? Če prevladuje napetost, je to informacija, ne obsodba.

Pripravil: J.P.

Vir: NIJZ, EIGE, NIH/PMC, The Gottman Institute, Springer, Esther Perel.

The post Ta ena “malenkost” v odnosu pogosto napove večji problem first appeared on NaDlani.si.