Švica bo junija na referendumu odločala o omejitvi priseljevanja

Švicarji bodo 14. junija na referendumu odločali o enem ključnih vprašanj sodobne Evrope – množičnih migracijah. Volivci bodo odločali o pobudi Švicarske ljudske stranke (SVP) z naslovom “Ne 10-milijonski Švici”, katere cilj je omejiti rast prebivalstva na največ 10 milijonov ljudi.

Švica ima trenutno nekaj manj kot 9 milijonov stalnih prebivalcev. Pobuda predvideva, da bi država morala ukrepati že, če bi število prebivalcev pred letom 2050 preseglo 9,5 milijona. V tem primeru bi morala zvezna vlada skupaj s parlamentom sprejeti ukrepe za spoštovanje omejitve, “zlasti na področju azila in združevanja družin”, poroča RMX.

Če to ne bi zadostovalo, pobuda predvideva tudi ponovna pogajanja o mednarodnih sporazumih, ki spodbujajo rast prebivalstva. Če bi bili ti pogovori neuspešni, bi Švica lahko celo prekinila sporazum o prostem pretoku oseb z Evropsko unijo.

Boj za nadzor nad migracijami

Organizatorji referenduma so že leta 2022 opozarjali na pritisk, ki ga rast prebivalstva povzroča na stanovanjski trg, socialni sistem in okolje. Pobuda prihaja v času, ko se številne evropske države soočajo s stanovanjsko krizo, obremenjenostjo javnih sistemov ter okoljskimi izzivi, povezanimi z množičnimi migracijami. Tudi Švica pri tem ni izjema.

Od leta 2002 do 2022 se je prebivalstvo Švice povečalo za 21 odstotkov, rast pa se nadaljuje tudi v zadnjih letih. Po mnenju nacionalnega svetnika Thomasa Matterja bi lahko nadaljnja rast prebivalstva povzročila resne sistemske težave. “Če bo Švica v naslednjih 20 letih ponovno rasla tako močno, se bo vse zrušilo,” opozarja. Po njegovih besedah so finančne rezerve za izobraževanje, zdravstvo in promet že izčrpane. Dodaja še: “Nujno je zapustiti model kvantitativne rasti in preiti na kakovostno rast.”

Evropski pritiski in pretekle izkušnje

Švica ima dolgo zgodovino referendumov o priseljevanju. Eden najbolj odmevnih je bil referendum leta 2014 “proti množičnemu priseljevanju”, ki je bil sprejet s 50,3 odstotka glasov. Pobuda je predvidevala stroge kvote za priseljevanje, vendar je švicarski parlament pozneje sprejel precej omiljeno različico ukrepov.

Evropska unija je takrat Švico opozorila, da bi morebitna omejitev prostega pretoka oseb lahko povzročila razveljavitev vseh sporazumov z EU, kar bi imelo resne gospodarske posledice. SVP je končni dogovor označila kot “izdajo volje volivcev” in protiustaven, medtem ko je Evropska komisija pozdravila “močno razvodenelo različico pobude”.

Migracije, okolje in gospodarska rast

Desnica v Švici skuša vprašanje migracij povezati tudi z okoljskimi vprašanji. Kritiki opozarjajo, da zahodni gospodarski model temelji na nenehni rasti BDP, ki jo spodbuja množično priseljevanje. Več priseljencev pomeni več potrošnikov, več gradnje stanovanj in več ljudi iz držav tretjega sveta, ki prevzemajo življenjski slog razvitega sveta.

Hkrati številne leve in zelene stranke v zahodnih državah pozivajo k zmanjšanju rodnosti domačega prebivalstva zaradi varovanja okolja, obenem pa podpirajo množične migracije iz Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije, kjer so stopnje rodnosti bistveno višje. Države, kot so Švica, Nemčija in Združeno kraljestvo, zaradi priseljevanja podirajo demografske rekorde, kar dodatno obremenjuje okolje in socialne sisteme. Takšno politiko je doslej odločneje zavrnilo le nekaj držav, med njimi Danska in Madžarska.

Po mnenju SVP model nenehne rasti prebivalstva ni le nevzdržen, temveč tudi ne prinaša pričakovane gospodarske rasti. Nacionalni svetnik SVP Manuel Strupler poudarja, da zgolj “kvantitativn”« priseljevanje ne zagotavlja višje gospodarske rasti na prebivalca, temveč po njegovem mnenju tudi “razvrednoti” švicarske vrednote.

S. K.