Vojna v Iranu je po oceni Mednarodne agencije za energijo odprla najresnejšo energetsko krizo, kar jih je svet doživel doslej. V ospredju ni le skok cen, temveč strah, da bi se motnje v dobavi nafte in plina še poglobile ter prizadele gospodinjstva, industrijo in celotna gospodarstva.
Pariz: Mednarodna agencija za energijo je v ponedeljek znova opozorila, da vojna v Iranu ni več le regionalni spopad, ampak dogodek z globalnimi posledicami. Razmere na energetskih trgih se hitro zaostrujejo, dodatno napetost pa povzroča tudi negotovost okoli plovbe skozi Hormuško ožino.

Ko se vojna prelije v svetovne cene energije
Po besedah prvega moža IEA Fatiha Birola je trenutni pretres večji od kriz iz let 1973, 1979 in 2022. Teža opozorila je predvsem v tem, da je ogrožen eden ključnih energetskih koridorjev na svetu. Skozi Hormuško ožino namreč potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, zato vsaka motnja tam skoraj takoj odmeva na svetovnih trgih.
Agencija je že posegla po strateških rezervah in na trg sprostila rekordne količine nafte, da bi ublažila pritisk na cene. Toda občutek začasnega olajšanja je krhek. Del alternativnih poti sicer obstaja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti običajnega pretoka energentov, poleg tega ostajajo izpostavljene varnostnim tveganjem.
Svet je znova dobil opomnik, kako hitro se lahko vse spremeni
Ta kriza je več kot le zgodba o sodih nafte in borznih cenah. Kaže, kako močno je svetovno gospodarstvo še vedno odvisno od ozkih prometnih poti in politične stabilnosti v regijah, kjer nastaja velik del energije. Če umiritve ne bo kmalu, bi se lahko sedanja negotovost hitro prelila v dražje gorivo, dražjo proizvodnjo in nov pritisk na življenjske stroške po svetu.
Vir: Reuters, IEA.

2 hours ago
13







English (US)