Švarc Pipanova trdila, da je bila zavedena, zdaj pa razkrita komunikacija odpira nova vprašanja – ali opozicija zato nasprotuje preiskavam?

Afera Litijska se znova vrača v ospredje. Po skoraj treh letih od 7,7-milijonskega nakupa stavbe na Litijski 51 so bila objavljena sporočila nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan, finančnega ministra Klemna Boštjančiča in državne sekretarke Saše Jazbec. Komunikacija kaže, da se je Švarc Pipanova tik pred nakupom aktivno zanimala za pridobitev zelene luči za posel. Sama danes ostro zavrača razlago, da je za nakup “močno lobirala”. 24ur

Po poročanju 24UR je Švarc Pipanova 18. decembra 2023, deset dni pred sklenitvijo posla, državno sekretarko Sašo Jazbec spraševala, ali obstaja načelni dogovor glede nakupa Litijske. Nato se je obrnila še na finančnega ministra Klemna Boštjančiča in mu poslala obrazložitev ter finančni izračun projekta. Iz objavljene komunikacije je razvidno, da je želela vedeti, ali ima projekt zeleno luč za nadaljevanje. 24ur

Prav ta sporočila zdaj ponovno odpirajo vprašanje njenega kasnejšega zagovora. Po izbruhu afere je namreč večkrat zatrjevala, da je bila pri poslu zavedena in da so ji bili predstavljeni prirejeni oziroma nepopolni dokumenti. Pred nakupom pa je projekt javno zagovarjala kot smiseln in ugoden posel. 24ur

Toda Švarc Pipanova novo interpretacijo objavljenih sporočil zavrača. V popravku, objavljenem 6. oktobra, je poudarila, da ni bila nikoli osumljena in da NPU zoper njo ni vložil kazenske ovadbe. Trdi tudi, da ni “močno lobirala”, ampak je šlo za službeno komunikacijo o zagotavljanju sredstev za projekt, ki so ga pripravljale strokovne službe ministrstva. Po njenih navedbah besedila, ki ga je poslala finančnemu ministru, ni pripravila sama, temveč sekretariat ministrstva. Novice Svet24

7,7 milijona evrov in stavba, ki je sprožila politični potres

Nakup stavbe na Litijski 51 je že leta 2024 sprožil eno največjih političnih afer tedanje vlade. Zaradi dvomov o cenitvah, dokumentaciji in postopkih je sledil val politične odgovornosti, Švarc Pipanova pa je pozneje zapustila ministrski položaj.

Že takrat so se pojavljali indici, da je bila investicijska dokumentacija lahko pripravljena na način, ki je dajal prednost določenemu ponudniku. Tudi uradni povzetek poročila pravosodnega ministrstva iz leta 2024 je omenjal takšne indice. Delo

Najnovejša razkritja zato ne pomenijo, da je krivda kogarkoli že dokazana. Pomenijo pa, da se je odprlo novo vprašanje: koliko je takratna ministrica dejansko vedela in kako dejavna je bila pri zagotavljanju politične in finančne podpore za nakup? To je pomembna razlika, ki jo bo morala razčistiti preiskava, ne politični slogani.

Čas za popolne odgovore

Primer Litijska je postal simbol vprašanj o odgovornosti pri porabi javnega denarja. Čeprav je od nakupa minilo skoraj tri leta, se zadeva še vedno vrača v javnost z novimi dokumenti in novimi razkritji.

Prav zaradi takšnih primerov pobudniki referenduma opozarjajo, da je učinkovita parlamentarna preiskava ključna za nadzor nad oblastjo in porabo javnega denarja. Menijo, da nasprotovanje referendumu oziroma spremembam, ki bi okrepile učinkovitost parlamentarnih preiskav, odpira vprašanje, komu ustreza, da takšni posli ostanejo brez temeljitega političnega nadzora. Ustavno sodišče je septembra letos tudi poudarilo, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu.

Prav zato je zahteva po temeljiti preiskavi legitimna: javnost mora izvedeti, kdo je pripravil dokumentacijo, kdo je poznal dejansko stanje stavbe, kdo je odobril nakup in kdo je nosil odgovornost za odločitev. Vprašanje Litijske zato še zdaleč ni zaključeno. Nova sporočila ga samo znova odpirajo. 24ur