Zaradi pomanjkanja padavin kmetje težko dognojujejo ozimna žita. Strokovnjaki iz Novega mesta priporočajo analizo tal, da bi preprečili zmanjšan pridelek.
Nadpovprečno topla zima in marec sta žita in druge ozimne kulture pognala v zgodnji razvoj, a ga je april s sušnimi razmerami močno upočasnil. Kmetje se na Dolenjskem in širše soočajo z izzivi pri dognojevanju, saj gnojila brez zadostnih padavin ne delujejo, kar lahko ogrozi letošnji pridelek.
Ozimna žita so imela po mokri zimi slabše razvit koreninski sistem, zaradi česar so ponekod redkejša, še posebej na težjih tleh. Prvo dognojevanje ni bilo dovolj učinkovito, saj je suša zmanjšala absorpcijo hranil.
Tudi čas za drugo dognojevanje, ki običajno poteka v fazi prvega kolenca, se je zaradi pomanjkanja vode zamaknil. Za uspešno delovanje dušičnih gnojil je namreč nujnih vsaj 10 do 15 milimetrov padavin.
Strokovnjaki priporočajo okvirne odmerke 40–60 kilogramov dušika na hektar za pšenico, za ječmen nekoliko manj. Količine je treba pazljivo prilagoditi stanju posevka, sorti in že opravljenemu gnojenju, še posebej ob upoštevanju jesenske uporabe organskih gnojil.
V aktualnih sušnih razmerah je smiselno odmerke dušičnih gnojil zmanjšati za 20 do 40 odstotkov. Priporoča se tudi večkratno gnojenje z manjšimi količinami, prednost pa imajo gnojila z nitratno obliko dušika, ki je rastlinam hitreje dostopna.
Za kmete, ki želijo optimizirati pridelek, je ključnega pomena preverjanje stanja dušika v tleh ali rastlinah. Hitre nitratne teste ali analize N-min izvajajo tudi na KGZS – Zavodu Novo mesto, kjer sprejemajo vzorce vsak torek od aprila do junija.
Učinkovito gnojenje je zdaj ključno za ublažitev morebitnih izgub, ki bi jih povzročila suša. Bodo kmetje s pravočasnimi ukrepi uspeli rešiti letošnji pridelek in s tem zagotoviti stabilne cene žit tudi na naših policah?

2 hours ago
27









English (US)