Suša in vročina udarile po Savi, Krki in Kolpi

Temperature vode v rekah presegajo 28 °C, ribe so pod stresom, lehnjak propada.

Rekordno vroče poletje in dolgotrajna suša sta močno prizadela slovenske vodotoke, predvsem reki Savo, Krko in Kolpo. Temperature vode so dosegle kritične vrednosti, ki ogrožajo vodne organizme, ribe pa so že pod velikim stresom. Lokalno deževje v Novem mestu ni bistveno vplivalo na vodostaje, saj so naprave zabeležile le minimalno količino padavin.

Po podatkih Zavoda za varstvo narave, enote Novo mesto, so temperature vode v omenjenih rekah več dni zapored presegale 28 °C. Na Savi pri Čatežu je termometer pokazal celo 31,3 °C, na Krki pri Gorenji Gomili 29 °C, na Kolpi pa so izmerili 29 °C oziroma 28,4 °C. Te vrednosti so že močno stresne za številne ribe, predvsem za domače ciprinidne vrste, pri katerih se težave začnejo že pri 24 °C.

Dolgotrajno izpostavljenost visokim temperaturam pomeni za ribe povečano porabo energije za osnovne življenjske funkcije, zmanjšanje hranjenja in rasti ter povečano občutljivost za bolezni. Hkrati se v toplejši vodi zmanjšuje tudi količina raztopljenega kisika, kar lahko vodi do poginov in poslabšanja kakovosti vodnih habitatov.

K že tako kritičnim razmeram prispevajo tudi nezakoniti odvzemi vode s potopnimi črpalkami, ki še dodatno znižujejo že tako nizke pretoke. Posledice suše in vročine pa niso omejene le na ribe; ogrožene so tudi lehnjakove pregrade, ki zaradi izsušitve postajajo bolj dovzetne za mehanske poškodbe in erozijo.

Poleg tega so visoke temperature in nizki pretoki povzročili cvetenje cianobakterij ter bujno rast alg in vodnih rastlin, kar kaže na povečano obremenitev rek s hranili, kot so nitrati in fosfati. Te pojave je Barbara Kink z Zavoda za varstvo narave označila kot posledico prekomerne obremenitve rek.

Letošnje poletje je poudarilo, da postajajo suše in vročinski valovi vse pogostejši. Zato je po mnenju strokovnjakov nujno potrebno vzpostaviti odgovorno upravljanje z vodotoki, okrepiti nadzor nad odvzemi vode ter varovati naravne vodne in obvodne ekosisteme, ki lahko povečajo odpornost okolja na podnebne spremembe.

Ob takšnih razmerah se poraja vprašanje, ali bodo slovenske reke še dolgo zdržale takšen pritisk ali se bomo morali navaditi na vse pogostejše pojave, kot so poplavljanje ali pa popolnoma izsušena korita rek.