Suša 2026: kako še pridelati krmo in zmanjšati zimski primanjkljaj

Poletna suša je številnim kmetijam zmanjšala pridelek travinja, koruze in drugih krmnih rastlin. Najvarnejši odgovor je kombinacija štirih ukrepov: izračun krmne bilance, pravilno spravilo obstoječih posevkov, setev hitro rastoče jesenske krme in priprava prezimnih dosevkov za zgodnjo pomlad 2027.

Razmere so resne, je v poročilu o stanju suše zapisal Stane Glač, mag. inž. zoot., s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

s Meteorološka pomlad 2026 je po podatkih ARSO prinesla 71 odstotkov običajnih padavin glede na obdobje 1991-2020 in je bila sedma najbolj suha po letu 1950. Julija je na ravni države padlo le 49 odstotkov običajnih padavin, kar ga uvršča med štiri najmanj namočene julije po letu 1950.

Ministrstvo za kmetijstvo je 31. julija povzelo prve ocene Javne službe kmetijskega svetovanja. Suša je prizadela celotno Slovenijo, najtežje pa Pomurje, Podravje, Primorsko ter Dolenjsko s Spodnjim Posavjem. Pri posameznih kulturah je škoda dosegla do 90 odstotkov, med najbolj prizadetimi pa so travinje, krmne rastline in koruza.

Priprava krme – ko so bila poletja še zelena

Prvi korak je krmna bilanca, ne nakup semena

Zalogo sena, silaž, slame in drugih krmil je treba preračunati v tonah suhe snovi. Število bal je lahko zavajajoče, saj se njihova masa in vsebnost vode razlikujeta. Nato ocenimo porabo po kategorijah živali do prve zanesljive spomladanske paše oziroma košnje.

Primanjkljaj nato pretvorimo v potrebne hektarje dosevkov. Pri nakupu primerjamo ceno na kilogram suhe snovi in hranilno vrednost, ne le cene tone sveže krme.

Konec avgusta še ni prepozno za setev, je pa vsak teden odlašanja izguba dela možnega jesenskega pridelka.

Kaj posejati od konca avgusta do začetka jeseni?

V prašno suhih tleh setev brez pričakovane vlage nima smisla. Termin približamo zanesljivemu dežju, uporabimo čim plitvejšo obdelavo in zagotovimo dober stik semena s tlemi. Kjer razmere dopuščajo, je smiselna neposredna setev.

PosevekOkvirna setvena normaKdaj pričakovati krmo

Krmna ogrščica	8-12 kg/ha	pozna jesen ali zgodnja pomlad
Oves za jesensko krmo	približno 120-160 kg/ha	oktober ali november
Mnogocvetna ljuljka	45-50 kg/ha	predvsem zgodnja pomlad 2027
Inkarnatka v čisti setvi	25-30 kg/ha	zgodnja pomlad 2027
Ozimna rž ali tritikala	glede na sorto, TKW in tehnologijo	april ali maj 2027
Sudanska trava	25-30 kg/ha	le ob topli jeseni in dovolj vlagi

Kmetija, ki ji krme primanjkuje že za zimo, naj na primernih površinah najprej razmisli o krmni ogrščici in ovsu. Del njiv je smiselno nameniti mnogocvetni ljuljki z inkarnatko, septembra pa še rži ali tritikali. Ogrščica je primerna za pašo ali zeleno krmo, vendar mora biti obrok dopolnjen z vlakninsko krmo.

Sudanska trava je po 20. avgustu le tvegana dopolnilna možnost za tople lege z zagotovljeno vlago. Setvene norme so orientacijske in jih je treba prilagoditi sorti, kalivosti, masi tisoč semen, načinu setve ter lokalnim razmeram. Pred setvijo je nujno preveriti tudi omejitve predhodno uporabljenih herbicidov in dovoljeno uporabo posevka za krmo.

Sušno prizadeta koruza je lahko uporabna silaža

Nizka rast, slabo oplojeni storži in malo zrnja še ne pomenijo, da posevek ni uporaben. Odločitev o spravilu mora temeljiti na meritvi suhe snovi celotne rastline. Pri koritastih silosih je praviloma cilj približno 33 do 35 odstotkov suhe snovi, vendar ga je treba prilagoditi načinu skladiščenja.

Sušno prizadete rastline so lahko na pogled suhe, stebla pa še vedno vsebujejo veliko vode. Nitrati se kopičijo predvsem v spodnjem delu stebla. Višja rez, približno 25 do 30 centimetrov, lahko zmanjša njihovo vsebnost v spravljeni masi, vendar hkrati zmanjša pridelek.

Po večjem dežju je priporočljivo s spravilom počakati najmanj tri dni, saj lahko rastlina začasno sprejme več nitratov. Pravilno siliranje jih lahko zmanjša za približno tretjino do polovico, vendar varnosti ne zagotavlja samo po sebi, dodaja Glač. Sumljivo krmo treba po končanem siliranju in pred krmljenjem laboratorijsko analizirati.

Nitrati in cianovodikova kislina zahtevajo posebno previdnost

Suša, obilno gnojenje z dušikom in ponovna rast po dežju povečujejo nevarnost nitratov v koruzi, sirku in sudanski travi. Pri sirku ter sudanski travi obstaja še tveganje cianovodikove oziroma prusične kisline, posebno pri mladih rastlinah, po suši in po slani.

Po uničujoči slani se s pašo ali zelenim krmljenjem praviloma počaka najmanj sedem do deset dni. Mladega ponovnega odganjanja po neuničujoči slani se ne pase. Ob vsakem dvomu je potrebna analiza. Sirek, sudanska trava in njuni križanci zaradi posebnih tokstičnih tveganj niso primerni za konje.

Najvarnejša je razdelitev tveganja

V naslednjih 14 dneh je smiselno narediti krmno bilanco, oceniti koruzo in travinje, rezervirati seme, sejati ob vlagi ter analizirati tvegano krmo. Globoko oranje presušenih tal samo zaradi videza setvišča lahko izgubi še preostalo vlago, dodaja Glač.

Čudežne rastline, ki bi odpravila posledice letošnje suše, ni. Del krme lahko pridobimo jeseni, del površin namenimo zgodnji pomladanski košnji, obstoječe posevke pa spravimo ob primerni suhi snovi. Končno izbiro posevka, gnojenje in vključitev krme v obrok je treba prilagoditi posamezni kmetiji skupaj s kmetijskim svetovalcem, pri tveganju za zdravje živali pa tudi z veterinarjem oziroma strokovnjakom za prehrano.

Objava Suša 2026: kako še pridelati krmo in zmanjšati zimski primanjkljaj se je pojavila na Vse za moj dan.