Surs objavil statistike pred nacionalnim dnevom branja

Med predlani izdanimi knjigami je bilo 69 odstotkov izvirnih del in 31 odstotkov prevodov, z vidika natisa pa 39 odstotkov prvih izdaj in 61 odstotkov ponatisov. Med tiskanimi knjigami in brošurami je bilo 38 odstotkov naslovov s področja leposlovja. Največ leposlovnih del, nekaj več kot tretjino, so predstavljali romani, sledili sta kratka proza s 30 in poezija z 18 odstotki.

58 splošnih knjižnic je organiziranih kot mreža 235 krajevnih knjižnic, poleg tega pa še 13 bibliobusov oz. potujočih knjižnic. Član je knjižnico v povprečju obiskal dvajsetkrat in si izposodil 50 knjig.

Med delovno aktivnimi prebivalci, ki delujejo na področjih, povezanih z nacionalnim dnevom branja, je bilo predlani največ novinarjev, in sicer 2203. Prevajalcev, tolmačev in lektorjev je bilo 1852, bibliotekarjev, dokumentalistov ipd. 1380, knjižničnih uradnikov 510 in pisateljev 291. Po spolu je bil največji delež žensk, 84 odstotkov, med bibliotekarji, dokumentalisti ipd., največ moških, 41 odstotkov, pa med pisatelji.

Med zaposlenimi v zgoraj omenjenih poklicih so imeli za oktober 2024 najvišjo povprečno mesečno neto plačo novinarji, in sicer 1802 evov, najnižjo pa knjižnični uradniki, in sicer 1299 evroc. Povprečna plača pisateljev je znašala 1784 evrov, prevajalcev 1621 evrov in bibliotekarjev 1614 evrov. V vseh teh poklicih so bile povprečne mesečne neto plače višje pri moških. Izjema so bili knjižnični uradniki; v tej poklicni skupini so ženske prejemale za 5,2 odstotka višje plače.

Lani je maloprodajna cena dnevnega časopisa znašala povprečno 2,12 evra, tedenskega pa 3,5 evra. Časopisi so bili letošnjega januarja v primerjavi z lanskim dražji za odstotek ter revije in periodični tisk za 5,4 odstotka. Knjige so bile cenejše v povprečju za 1,1 odstotka, izobraževalne knjige in učbeniki dražji za 1,7 odstotka, druge knjige pa so se pocenile povprečno za 5,7 odstotka.

Po začasnih podatkih je bilo lani uvoženih za skoraj 387.000 evrov prenosnih elektronskih bralnikov na baterije za snemanje in reprodukcijo besedil, slik ali zvočnih posnetkov, med katere spadajo tudi prenosne naprave za branje knjig. Največ, 75 odstotkov uvoza, je bilo iz Kitajske, 15 odstotkov iz Poljske in sedem odstotkov iz Nemčije.

Internet je lani za branje spletnih novic, časopisov in revij uporabljalo 69 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let, kar je bilo za 13 odstotnih točk več kot leta 2015. Delež teh narašča po doseženi ravni izobrazbe. Med terciarno izobraženimi prebivalci med 16 in 74 letom starosti jih je novice, časopise in revije po spletu bralo 87 odstotkov, med srednješolsko izobraženimi je bilo takih dve tretjini, najmanj, 52 odstotkov, pa jih je bilo med tistimi z največ osnovnošolsko izobrazbo.

Nacionalni dan branja je odgovor na upad bralnih navad prebivalcev Slovenije. Z njim želi država okrepiti bralno pismenost ter povezati kulturo, izobraževanje in prosti čas. Prvič ga bomo obeleževali 5. marca, na rojstni dan ambasadorke branja in publicistke Mance Košir (1948-2024).