“Štirikrat ZA”: To so razlogi ZA referendume 11. oktobra

Predstavniki Nove Slovenije, Demokratov in SDS so na novinarski konferenci predstavili razloge, zakaj naj volivci 11. oktobra na vseh štirih referendumih glasujejo za. Gre za en zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in tri posvetovalne referendume – o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom, o ukinitvi obveznega RTV-prispevka in o volilni pravici na lokalnih volitvah.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek, poslanka Demokratov Elena Zavadlav Ušaj in poslanec SDS Andrej Kosi so poudarili, da gre za vprašanja pravičnosti, enakih meril in večje veljave slovenskih državljanov. Vsi trije so napovedali, da bodo glasovali štirikrat ZA. Njihovi argumenti so bili jasni, oster do vprašanja plačevanja RTV prispevka pa je bil Kosi, ki je dejal: Če tega programa ne gledaš, tudi nisi dolžan plačevati”. Ukinitev obveznega prispevka po stališču predlagateljev ne pomeni ukinitve javne RTV, temveč odpravo prisilnega plačevanja.

Največ časa je Reberšek namenil socialni pomoči. Poudaril je, da predlog ne zadeva invalidov, bolnih, starejših ali drugih, ki res ne morejo delati: “Če je človek invalid, če je človek bolan ali starejši ali iz kakšnega drugega razloga ne more delati, mu mora država pomagati. Jaz mislim, da se tukaj vsi strinjamo,« je dejal. »Mi pa danes govorimo o tistih zdravih prejemnikih denarne socialne pomoči, ki so sposobni delati.” Po njegovih besedah socialna država “nagrajuje tiste, ki vsak dan delajo, hodijo v službo, in pomaga tistim, ki ne morejo delati”. Problem pa vidi v tem, da “se velikokrat dogaja, da socialna država pomaga tistim, ki ne želijo delati”.

Foto: STA

Predlog, ki ga zagovarja, je po njegovih besedah preprost: če je prejemnik zdrav in delovno sposoben, naj v zameno za pomoč opravlja družbeno koristna dela – v domu za starejše, pri čiščenju parka, pometanju pločnikov ali lažjih občinskih opravilih. “Ne zahtevamo ničesar nemogočega. Ne pravimo, da bo zdaj tak človek osem ur na dan delal. Pravimo pa, da če ti družba pomaga, pomagaj tudi ti družbi nazaj,” je dejal in pojasnil, da bi takšno delo prineslo korist tudi prejemniku: delovne navade, stik z ljudmi in morebitno pot nazaj v redno zaposlitev. Ob tem je spomnil na pomanjkanje delavcev v gospodarstvu in pohvalil ministrico Matejo Ribič, da je področje začela urejati takoj po nastopu mandata.

Reberšek je ob tem omenil tudi svojo poslansko pobudo, da bi bilo znanje slovenščine pogoj za denarno socialno pomoč. Tujec naj bi imel eno leto časa, da se nauči osnov jezika: “Nisem proti tujcem. Trdim pa: če tujec pride živeti v našo državo, se mora naučiti jezika, v katerem tu prebiva.” Skliceval se je tudi na načelo poštenosti do tistih, ki vsak dan vstanejo in gredo v službo: “Ne more biti tako, da bodo eni celo življenje samo delali, nekateri pa bodo celo življenje samo izkoriščali našo državo.” Poslanec SDS Andrej Kosi je stališče strnil podobno: socialno pomoč naj dobijo tisti, ki jo dejansko potrebujejo, “in ne tisti delovno zmožni, ki to socialno pomoč zlorabljajo”.

Lokalne volitve: večja veljava slovenskih državljanov
Kosi se je najbolj osredotočil na volilno pravico na lokalnih volitvah. Poudaril je, da zakon iz leta 2002 omogoča glasovanje tudi državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. V zadnjih 18 letih pa se je po njegovih besedah delež tujcev v nekaterih občinah povečal za več sto, ponekod celo za tisoč in več odstotkov. “V nekaterih občinah je delež tujcev tudi okrog 17, 18 in več odstotkov, kar pomeni, da že kar petina tujcev odloča o tem, kateri bodo predstavniki v občinskih mestnih svetih,” je dejal.

.@andrej_kosi: 🇸🇮 O tem, kdo bo vodil naše občine in mesta, naj odločajo državljanke in državljani.

👉 Ne gre za nasprotovanje tujcem. Gre za preprosto načelo: politična pravica odločanja naj bo povezana z državljanstvom.

Za večjo veljavo glasu slovenskih državljank in… pic.twitter.com/9puZOb0For

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) September 15, 2026

Predlog zato po njegovih besedah ni boj proti tujcem, ampak krepitev ustavnega načela, da ima oblast ljudstvo. Na lokalnih volitvah naj bi glasovali državljani Slovenije in državljani držav EU, kot to določa evropska direktiva, ne pa državljani tretjih držav. Kdor dolgo živi v Sloveniji in želi postati del skupnosti, ima po njegovem možnost zaprositi za državljanstvo. Reberšek je dodal, da želijo na lokalnih volitvah “krepiti glas slovenskih državljanov, da bodo imeli več besede pri tem, kako bodo živeli v lastni občini”.

RTV-prispevek: proti obveznemu plačilu
Pri RTV-prispevku sta Reberšek in Kosi poudarila, da mora javni servis, ki porablja javna sredstva, biti učinkovit, transparenten in uravnotežen. Kosi je dejal, da je RTV Slovenija “postala neobjektivni medij” in da državljani niso deležni objektivnih novic. Po njegovem nacionalna televizija predvaja vsebine, ki so “bolj ali manj v prid levi politični opciji”. “Če tega programa ne gledaš, tudi nisi dolžan plačevati,” je poudaril. Ukinitev obveznega prispevka po stališču predlagateljev ne pomeni ukinitve javne RTV, temveč odpravo prisilnega plačevanja.

Parlamentarna preiskava: enaka pravila za vse
Poslanka Demokratov Anžeta Logarja Elena Zavadlav Ušaj se je osredotočila na zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Poudarila je, da demokracija ni le glasovanje vsake štiri leta: “Ne more biti tako, da se ene funkcionarje lahko preiskuje, druge pa se pred preiskavo zaščiti; da za ene velja zakon, za druge pa politični ščit. To ni pravna država, to je selektivna pravica.”

Spomnila je na preiskavo bančne luknje pod vodstvom dr. Anžeta Logarja, ki naj bi imela konkretne posledice, tudi zaporne kazni. Po njenem so se s prihodom Gibanja Svoboda pravila spremenila tako, da so bili iz preiskave izvzeti postopki, pri katerih bi bilo vprašanje odgovornosti najbolj občutljivo. “Noben funkcionar ne sme biti nedotakljiv. Ne sedanji, ne bivši, ne naši, ne vaši, ne predsednik vlade, niti ministri,” je dejala. “Kdor je prepričan, da nima česa skrivati, se preiskave nima česa bati,” je poudarila.

Reberš

Foto: STA

ek je dodal, da Robert Golob in “pripadniki levih nevladnih organizacij” po njegovem ne želijo preiskave energetskih poslov ter financiranja stranke Svoboda in nevladnih organizacij. Zato naj bi po njegovih besedah prihajalo do “vika in krika”.

Vsi trije so volivce pozvali, naj se referenduma udeležijo. Kosi je dejal, da je 11. oktober priložnost “za boljšo prihodnost Slovenije in za večjo veljavo državljank in državljanov Republike Slovenije”. Kampanjo so napovedali s plakati, nagovori in družbenimi omrežji, kot so poudarili, z argumenti in brez zlorabe vladnih ustanov. Reberšek je sklenil: “V Novi Sloveniji bomo glasovali štirikrat za enaka merila in za bolj pravično Slovenijo.”

A.H.