Stevanović se je odzval na pritožbo Svobode in povedal naravnost: “Žalosti me”

Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović se je ostro odzval na ustavno pritožbo Gibanja Svoboda, ki želi njegovo izvolitev vrniti na začetek. V ozadju ni le pravni spor o označenih glasovnicah, ampak tudi nova politična fronta, ki razkriva, kako globoko je razklan novi sklic parlamenta.

Stevanović: To pravno ne vzdrži

Predsednik DZ Zoran Stevanović je ob napovedi ustavne pritožbe jasno sporočil, da v potezi Svobode ne vidi resne pravne podlage. Po njegovem je bistveno eno: če je bila volja na glasovnici jasno izražena, veljavnosti take glasovnice ni mogoče oporekati. Ob tem je dodal tudi osebno noto in dejal, da ga žalosti, ker naj bi ljudje iz prejšnjega mandata očitno menili, da pravnih nasvetov ne potrebujejo. A ni ostal le pri tem. Stevanović je še pripomnil, da mu celo “iskreno godi”, da je prav njegova izvolitev postala “glavna vsebina tako velike stranke”. Ta stavek ni bil naključen. Bil je politično sporočilo, skoraj posmeh opoziciji, ki je po njegovem mnenju bolj kot z vsebino zaposlena z rušenjem že sprejetih odločitev.

Zakaj Svoboda sploh vlaga pritožbo?

V Gibanju Svoboda vztrajajo, da je bilo sredi tajnega glasovanja storjeno nekaj, kar po njihovem mnenju ruši samo bistvo parlamentarnega postopka. Sporne so označene glasovnice pri glasovanju o predsedniku DZ, saj naj bi prav te oznake razkrivale, kako so glasovali posamezni politični bloki. Zato trdijo, da je bil institut tajnega glasovanja izničen in da je bil s tem prizadet tudi svobodni poslanski mandat. Ustavnemu sodišču bodo zato predlagali razveljavitev sklepa o Stevanovićevi izvolitvi in ponovno glasovanje. Gre za težko politično obtožbo. Ne več le za proceduralno pripombo, ampak za namig, da naj bi bilo tajno glasovanje dejansko nadzorovano. Prav tu se skriva prava teža zgodbe.

Označena glasovnica; vir: STA

Razpoke tudi na levici

Toda Svoboda v tem boju ni ostala povsem podprta niti na svojem političnem polu. SD in Levica se ustavni pritožbi nista pridružili. Obe stranki sta hkrati zavrnili očitke, da sta kršili tajnost glasovanja s tem, ko njuni poslanci glasovnic niso prevzeli. To pomeni, da spor ne razkriva le napetosti med koalicijskimi in desnosredinskimi strankami, ampak tudi razhajanja znotraj širšega levega prostora.

Več kot spor o glasovnicah

V resnici ta zgodba ni več samo zgodba o križcih, pikah ali krogcih na glasovnicah. Postala je simbol začetka novega mandata, v katerem se že pri prvih velikih glasovanjih odpira vprašanje zaupanja, legitimnosti in političnega nadzora. Stevanović ostaja na položaju, Svoboda gre na ustavno sodišče, parlament pa je že v prvih tednih mandata dobil konflikt, ki ga še nekaj časa ne bo izpustil iz rok.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook