Ste vedeli, da ima rožič povezavo z zlatom? Semena so uporabljali za tehtanje

Rožič je plod sredozemskega drevesa rožičevca, ki ga dobro poznajo prebivalci dalmatinskih otokov. Njegovi podolgovati, temno rjavi stroki imajo sladkasto sredico, v njih pa se skrivajo majhna, zelo trda semena. Prav ta so v preteklosti služila tudi kot drobne uteži pri tehtanju dragocenega blaga.

Iz imena rožičevca izhaja tudi beseda karat, ki jo danes povezujemo z diamanti in zlatom. Toda pri tem obstaja razlika: karat pri dragih kamnih označuje maso, pri zlatu pa delež čistega zlata v zlitini. Zanimiva zgodovina rastline je tesno povezana s trgovino, starimi merskimi sistemi in življenjem ob Sredozemskem morju.

Kako je rožičevo seme povezano s karatom?

Rožičeva semena so bila zaradi svoje majhnosti in primerljive velikosti priročna za uporabo pri tehtanju.

V antičnem svetu še niso poznali današnjih natančnih elektronskih tehtnic. Pri tehtanju manjših količin dragocenega blaga so zato uporabljali tudi različna semena, med njimi semena rožičevca.

Ime karat je povezano z grško besedo kerátion, ki se nanaša na rožičev strok oziroma majhen rog, na katerega spominja njegova oblika.

Dolgo je veljalo prepričanje, da imajo vsa rožičeva semena skoraj enako maso. Znanstvena raziskava, objavljena v reviji Biology Letters, pa je pokazala, da se njihova masa v resnici lahko precej razlikuje.

Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje verjetno izbirali semena podobne velikosti in s tem zmanjšali razlike med utežmi.

Sodobni metrični karat je natančno določen: en karat znaša 0,2 grama oziroma 200 miligramov. Ta standard je bil sprejet v začetku 20. stoletja.

Vrednosti starih karatov so se med kraji in obdobji razlikovale, zato ni pravilno trditi, da je vsako rožičevo seme tehtalo natanko toliko kot današnji karat.

Rožič, Foto: Pexels

Zakaj je 18-karatno zlato drugačno od 24-karatnega?

Pri zlatu se beseda karat uporablja za označevanje čistine zlitine, ne njene teže. Čistina se izraža v štiriindvajsetinah. Če ima zlato oznako 18 karatov, to pomeni, da je 18 od 24 delov zlitine čisto zlato, preostanek pa predstavljajo druge kovine.

Oznaka zlataDelež čistega zlata

10 karatov	41,7 %
14 karatov	58,3 %
18 karatov	75 %
22 karatov	91,7 %
24 karatov	Praktično čisto zlato

Za nakit se pogosto uporabljata 14- in 18-karatno zlato. Dodane kovine vplivajo na trdoto, barvo in druge lastnosti izdelka.

Štiriindvajsetkaratno zlato označuje najvišjo stopnjo čistine, pri čemer se na izdelkih lahko pojavljajo oznake, kot sta 999 ali 999,9, odvisno od dejanske čistine.

Rožičeva semena danes seveda niso več del uradnega načina določanja mase dragih kamnov. Njihova povezava z imenom merske enote pa se je ohranila.

Rastlina, ki jo poznajo tudi iz Svetega pisma

Rožičevec ima dolgo zgodovino na območju Sredozemlja in Bližnjega vzhoda.

Povezan je tudi s svetopisemskim izročilom. V Jezusovi priliki o izgubljenem sinu, zapisani v Lukovem evangeliju, se pojavljajo stroki, s katerimi so hranili prašiče. Ti so v izvirnem grškem besedilu razumljeni kot rožiči.

Zaradi te povezave rožičevec pogosto omenjajo med svetopisemskimi rastlinami.

V številnih evropskih jezikih ga poznajo tudi pod imenom kruh svetega Janeza oziroma Janežev kruh. Ime je povezano z izročilom o Janezu Krstniku, vendar razlaga, da se je ta v puščavi prehranjeval prav z rožiči, ni splošno sprejeta kot zgodovinsko dejstvo.

Rožičeva semena so se v preteklosti uporabljala tudi za različne ročne izdelke in okrasne predmete. Zaradi trdote in obstojnosti so jih ponekod uporabljali za izdelavo jagod na molitvenih vencih oziroma rožnih vencih.

Rožičevec je doma tudi na dalmatinskih otokih

Rožičevec je zimzeleno drevo, ki uspeva v toplih sredozemskih krajih. Dobro prenaša sušo in lahko raste na razmeroma revnih tleh.

Na Hrvaškem ga najdemo predvsem ob dalmatinski obali in na otokih, med drugim na Braču, Hvaru, Šolti, Visu in Korčuli.

Zreli plodovi so dolgi, trdi stroki, ki se iz zelenih postopoma obarvajo temno rjavo. V njih je sladkasta sredica, iz katere je mogoče izdelovati rožičevo moko, sirup in druge prehranske izdelke.

Rožičeva moka se uporablja predvsem v pecivu, namazih in sladicah. Zaradi naravno sladkastega okusa lahko v nekaterih receptih nadomesti del kakava ali sladkorja, čeprav njen okus ni enak čokoladi.

Na dalmatinskih otokih so rožiči nekoč predstavljali tudi priročno zalogo hrane. Zrele stroke so lahko posušili in jih shranili za poznejšo uporabo.

Danes so rožičevi izdelki del lokalne kulinarične ponudbe in otoške dediščine.

Šolta, Hrvaška, Foto: arhiv Vse za moj dan

Rogač je tudi kraj na otoku Šolta

Ime Rogač ni povezano samo z rastlino. Tako se imenuje tudi obmorski kraj na severni strani hrvaškega otoka Šolta.

Rogač je pomemben predvsem zato, ker je glavno trajektno pristanišče otoka Šolta. Vanj pristaja Jadrolinijin trajekt iz Splita, ki prevaža potnike in vozila.

Trajektna linija številka 636 povezuje Split in Rogač vse leto, plovba pa traja približno 60 minut.

Za obiskovalce je to običajna vstopna točka za raziskovanje otoka. Iz Rogača se lahko odpravijo proti Grohotam, Maslinici, Stomorski in drugim šoltskim krajem.

Pri načrtovanju poti je smiselno preveriti veljavni vozni red, saj se število odhodov spreminja glede na sezono. Vozovnica za izbrani odhod na tej liniji vključuje tudi rezervacijo mesta na trajektu.

Tako se lahko obisk Šolte začne v kraju, katerega ime spominja na eno najzanimivejših sredozemskih rastlin.

Če se boste po otoku sprehajali v bližini starih nasadov, bodite pozorni na drevesa z gostimi, temno zelenimi krošnjami in dolgimi rjavimi stroki. Prav v teh plodovih se skrivajo semena, katerih ime se je ohranilo v svetovni trgovini z dragimi kamni in zlatom.

Kako pogost je priimek Rožič v Sloveniji?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) ima priimek Rožič 935 prebivalcev Slovenije, kar ga po pogostnosti uvršča na 186. mesto med priimki v državi.

Največ prebivalcev s tem priimkom živi v osrednjeslovenski statistični regiji (200), sledijo savinjska (184), gorenjska (150) in podravska regija (119). V savinjski regiji je priimek Rožič po pogostnosti uvrščen najvišje, na 154. mesto.

Na Goriškem živi 93 oseb s tem priimkom, v jugovzhodni Sloveniji 72, na Koroškem 64, v obalno-kraški regiji 37, v Posavju pa 10. V primorsko-notranjski regiji ni zabeleženih oseb s tem priimkom, za Pomurje in Zasavje pa podatki zaradi statistične zaupnosti niso javno prikazani.

Kaj pa Rogač?

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) ima ta priimek 220 prebivalcev Slovenije, kar ga po pogostnosti uvršča na 1.911. mesto.

Največ oseb s tem priimkom živi v pomurski statistični regiji, kjer jih je 99. Tam je priimek tudi razmeroma najpogostejši, saj zaseda 218. mesto med priimki v regiji.

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatkovna zbirka imen in priimkov.

Slovenski priimki, ki dišijo po kostanju – zanimiva slovenska posebnost

Sestavljeni priimki v Sloveniji: zakaj jih je vse več in kdo jih nosi?

Najpogostejši priimki v Evropi razkrivajo tudi ogledalo zgodovine narodov

Ščuka, Klen, Ribič, Krapež: koliko Slovencev s priimki, ki spominjajo na ribe?

Objava Ste vedeli, da ima rožič povezavo z zlatom? Semena so uporabljali za tehtanje se je pojavila na Vse za moj dan.