.jpg)
2 hours ago
21
Na Polulah pri Celju je izginil most, ki je desetletja povezoval oba bregova Savinje in bil za domačine veliko več kot kos cestne infrastrukture. Bil je vsakdanja pot, navada, bližnjica, spomin na šolske poti, službene vožnje in popoldanske opravke. Zdaj ga ni več. Na njegovem mestu že stoji nov most, eden največjih protipoplavnih posegov na tem delu Celja, hkrati pa projekt, ki bo spremenil prometno sliko, kolesarske povezave in podobo prostora ob Savinji.
Polulski most ni bil porušen zato, ker bi mesto želelo lepši objekt. Stari most je bil dotrajan, poplave so ga dodatno poškodovale, njegova konstrukcija pa ni več ustrezala zahtevam prostora, kjer se Savinja ob visokih vodah pokaže v vsej svoji moči.
Novi most je višji, sodobnejši in zasnovan brez podpor v glavni strugi, kar je pri protipoplavni varnosti bistveno. Manj ovir v reki pomeni boljši pretok vode, manj zadrževanja naplavin in manjše tveganje, da bi se ob izrednih razmerah voda nevarno dvignila.
Nov most, Polule, CeljeMost, ki ni samo most
Gradnja novega mostu čez Savinjo na Polulah je del širših protipoplavnih ukrepov na območju Celja. To je pomembno razumeti, ker projekt ni le cestna zamenjava starega z novim. Na tem delu urejajo tudi strugo Savinje, kar pomeni, da poseg sega v samo logiko rečnega prostora. Vrednost projekta se giblje okoli 15 milijonov evrov, kar ga uvršča med večje aktualne infrastrukturne projekte v Celju.
Novi most bo namenjen cestnemu prometu, kolesarjem in pešcem. To je pomembna razlika v primerjavi z razumevanjem mostov iz preteklosti, kjer je bila glavna naloga pogosto samo prevoznost za avtomobile. Sodobni most mora reševati več vprašanj hkrati: varen prehod vozil, prostor za pešce, povezavo za kolesarje, odpornost proti visokim vodam in čim manjši vpliv na rečno strugo.
Savinja je narekovala obliko
Reka pri takšnih projektih ni ozadje, ampak glavna sogovornica. Stari mostovi so bili pogosto zgrajeni po logiki svojega časa, z oporami v strugi in manj razumevanja za ekstremne hidrološke razmere. Po poplavah, ki so pokazale ranljivost številnih slovenskih krajev, je postalo jasno, da mostovi na rekah ne smejo biti ozka grla.
Novi most na Polulah bo imel glavni jekleni ločni razpon in krajna razpona iz armiranobetonske plošče. Po projektnih podatkih je zasnovan kot prefabricirana jeklena konstrukcija z montažno monolitno gradnjo. Za bralca, ki ga ne zanima gradbena terminologija, to pomeni predvsem to: konstrukcija je sodobna, veliki del rečnega prostora ostaja prost, most pa ni več postavljen kot ovira, temveč kot prehod nad reko.
Brez podpor v strugi
Ena ključnih posebnosti novega mostu je, da v glavni strugi Savinje ne bo podpor. To ni estetska podrobnost, ampak varnostna odločitev. Ob visokih vodah se na podporah lahko zaustavljajo debla, veje, odpadni material in naplavine. S tem se zmanjša pretočnost, pritisk na konstrukcijo pa naraste. Most brez podpor v strugi je zato pomemben korak k varnejšemu urejanju območja.
Stari most je moral oditi pred koncem del
Zaključna faza gradnje je bila ena zahtevnejših, ker je vključevala tudi rušitev obstoječega mostu. To je za domačine vedno občutljiv trenutek. Dokler star most stoji, se zdi, da je povezava še vedno nekako prisotna, tudi če je promet omejen. Rušitev pa prostoru dokončno odvzame staro podobo. Na Polulah se je to zgodilo v letu 2026, ko je stari most izginil, dela na novem pa se nadaljujejo.
Takšni posegi skoraj vedno prinesejo prometne zapore, obvoze, čakanje in nezadovoljstvo. A pri Polulah je treba upoštevati širšo sliko. Projekt je povezan z roki evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, zato se ni mogel premikati po logiki počasnega lokalnega urejanja. Dela morajo slediti terminskemu načrtu, saj so povezana s financiranjem in protipoplavno varnostjo.
Polule med gradbiščem in pričakovanjem
Za prebivalce Polul in vse, ki se vozijo med Celjem, Laškim, Zagradom in okoliškimi naselji, gradnja ni abstraktna novica. Pomeni vsakodnevne spremembe poti. Pomeni drugačne navade. Pomeni vprašanje, kje se peljati, koliko časa si vzeti in kdaj bo povezava spet normalno delovala.
Prav zato imajo takšni projekti dvojno naravo. Na papirju so investicija, projektna dokumentacija, konstrukcija, razponi in roki. V življenju ljudi pa so zastoji, začasne zapore, hrup, prah in čakanje. Razumevanje tega dvojega je pomembno, ker veliki infrastrukturni posegi vedno preizkusijo potrpežljivost prostora, preden mu prinesejo korist.
Most, PoluleNovi most bo povezan tudi z novo prometno ureditvijo
Most sam po sebi ne more rešiti vsega, če se nanj navezuje neustrezno križišče ali preozka cesta. Zato je pri Polulah pomembna tudi navezava na državno cesto Celje Laško, kjer je predvidena oziroma vključena nova prometna ureditev s krožiščem. To je logičen del projekta, saj most ne sme biti samo lep objekt nad reko, ampak mora promet iz obeh smeri sprejeti varno in tekoče.
Za Celje je ta prometni vidik pomemben tudi zaradi širšega območja. Savinjska os proti Laškemu je obremenjena, vsak večji poseg na cestah pa se hitro pozna na potovalnih časih. Novi most bo po koncu del pomenil boljšo in varnejšo povezavo, vendar bo njegova vrednost najbolj vidna šele, ko bo celotna ureditev dokončana.
Kolesarji in pešci dobivajo pomembnejšo vlogo
Podatek, da gre za cestni, kolesarski in peš most, ni nepomemben. Celje se, tako kot številna slovenska mesta, vse bolj sooča z vprašanjem, kako povezovati mestne predele brez popolne odvisnosti od avtomobila. Mostovi so pri tem ključni, saj reke pogosto delujejo kot naravne meje. Če je prehod varen za pešce in kolesarje, kraj dobi več kot samo cesto.
Protipoplavna varnost po izkušnji, ki je Slovenija ne pozabi
Po velikih poplavah je odnos do rek drugačen. Savinja ni reka, ki bi jo Celje lahko jemalo lahkotno. Njena zgodovina visokih voda je del mestnega spomina, zato ima vsak protipoplavni ukrep dodatno težo. Most na Polulah je v tej zgodbi pomemben zato, ker združuje promet in vodno varnost. Novi most bo viden simbol tega, kar se je v Sloveniji po poplavah spremenilo: infrastruktura mora biti pripravljena na razmere, ki jih nekoč nismo jemali dovolj resno.
Takšni projekti so dragi, zahtevni in za okolico naporni. Toda cena neukrepanja je lahko še višja. Stari most, poškodovan in hidravlično neustrezen, je postal del problema. Novi most naj bi bil del rešitve.
Zakaj bo ta most drugačen v prostoru?
Polulski most bo zaradi svoje ločne jeklene konstrukcije verjetno postal tudi nova prepoznavna točka ob Savinji. Mostovi imajo v mestih posebno moč. Ljudje jih ne uporabljajo samo za prehod, temveč jih začnejo povezovati z delom mesta. Stari most je bil del spomina, novi bo del prihodnje identitete Polul.
PREBERI ŠE: Celjski grad, srce slovenske srednjeveške zgodovine
Stari most je izginil, Savinja pa dobiva več prostora
Podoba Polul se spreminja pred očmi prebivalcev. Starega mostu ni več, novi še nastaja, gradbišče pa je vmesno stanje med izgubo in pridobitvijo. Takšni trenutki so za kraje zanimivi, ker pokažejo, kako se infrastruktura, ki jo običajno jemljemo kot samoumevno, v resnici neprestano stara, obnavlja in prilagaja.
Novi most na Polulah bo, ko bo dokončan, pomenil več kot ponovno odprto povezavo. Pomenil bo varnejši prehod čez Savinjo, boljšo pretočnost reke, novo ureditev ob cesti proti Laškemu in bolj sodoben prostor za pešce ter kolesarje. Hkrati bo opomnik, da se po poplavah ne obnavlja samo tisto, kar je bilo poškodovano, temveč se pogosto gradi drugače, višje, širše in z več spoštovanja do vode.
Polule bodo nekaj časa še gradbišče. A izginotje starega mostu že zdaj pomeni, da se je eno poglavje končalo. Novo se piše v jeklu, betonu in rečnem prostoru, ki mora ob visokih vodah dihati bolj svobodno kot prej.
Objava Starega mostu na Polulah ni več: pri Celju že stoji most, ki bo spremenil pogled na Savinjo se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)