Sršeni niso le nadloga: kaj morate vedeti o evropskem in azijskem sršenu

Poletje je čas piknikov, vrtnarjenja, izletov in večerov na prostem. Hkrati pa je to tudi obdobje, ko vse pogosteje opazimo različne žuželke, med njimi tudi sršene. Že sam zvok njihovega leta pri marsikom sproži nelagodje, saj sršeni veljajo za ene najbolj osovraženih žuželk. K temu prispevajo številni miti, pretirane zgodbe in napačne predstave o njihovi nevarnosti.

Čeprav so sršeni lahko neprijetni obiskovalci domačih vrtov in teras, strokovnjaki opozarjajo, da jih pogosto spremlja neupravičen sloves. V zadnjih letih se vse več govori tudi o azijskem sršenu, invazivni vrsti, ki povzroča skrbi predvsem med čebelarji in naravovarstveniki.

Dve vrsti sršenov, dve različni zgodbi

V Sloveniji je domača vrsta evropski sršen (Vespa crabro), ki velja za največjo družbeno oso v Evropi. Odrasli osebki lahko dosežejo dolžino tudi do 3,5 centimetra. Prepoznamo jih po značilnem rjavo-rdečem oprsju in rumeno-črnem zadku.

Azijski sršen (Vespa velutina), ki izvira iz jugovzhodne Azije, je nekoliko manjši in precej temnejši. Njegovo telo je večinoma črno-rjavo, noge pa imajo značilne rumene konice. Prav zaradi te obarvanosti ga je mogoče razlikovati od evropskega sorodnika.

Ključna razlika med vrstama ni toliko v videzu kot v vplivu na okolje. Evropski sršen je naravni del slovenskega ekosistema, medtem ko azijski sršen velja za invazivno vrsto, ki lahko povzroča veliko škodo populacijam čebel in drugih opraševalcev.

Azijski sršen se širi po Evropi

V zadnjih letih se azijski sršen hitro širi po evropskih državah. Prisoten je že v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji, Nemčiji in na Hrvaškem. Tudi v Sloveniji so strokovnjaki zabeležili posamezne najdbe in opažanja, vendar za zdaj ni dokazov o njegovi množični razširitvi.

Kljub temu strokovne službe ostajajo pozorne. Zaradi podnebnih sprememb in vse toplejših zim obstaja možnost, da bi se vrsta v prihodnje uspešneje naselila tudi pri nas.

Največjo grožnjo predstavlja za čebele. Azijski sršeni pogosto prežijo pred panji in lovijo čebele delavke, kar lahko resno oslabi celotne čebelje družine.

Poleti so gnezda največja

Evropski sršeni najpogosteje gradijo gnezda v duplih dreves, na podstrešjih, v lopah, garažah in drugih zaprtih prostorih. Gnezda izdelujejo iz prežvečenih lesnih vlaken, zaradi česar imajo značilen videz sivega papirja.

Azijski sršeni pa pogosto gradijo velika kroglasta gnezda visoko v krošnjah dreves. Ta lahko vsebujejo več tisoč osebkov in so pogosto bistveno večja od gnezd evropskih sršenov.

Poleti kolonije dosežejo največjo številčnost. Spomladi gnezdo začne graditi kraljica sama, skozi poletje pa se število delavk hitro povečuje. Prav zato ljudje največ sršenov opazijo med julijem in septembrom.

Večina strahov temelji na mitih

Med najbolj razširjenimi zgodbami o sršenih je trditev, da je sedem pikov usodnih za človeka, trije pa za konja. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za mit, ki nima znanstvene podlage.

Strup evropskega sršena sicer povzroča bolečino, oteklino in rdečino, vendar ni bistveno bolj strupen od strupa os ali čebel. Za zdravega odraslega človeka posamezen pik praviloma ne predstavlja resne nevarnosti.

Sršeni tudi ne napadajo brez razloga. Najpogosteje postanejo obrambno nastrojeni, kadar se nekdo približa njihovemu gnezdu ali ga skuša odstraniti. Večina pikov je posledica prav takšnih situacij.

Kdaj je po piku potrebna zdravniška pomoč?

Po piku sršena se običajno pojavijo lokalna bolečina, oteklina in rdečina, ki v nekaj urah ali dneh izzvenijo.

Takojšen obisk zdravnika pa je potreben ob oteženem dihanju, otekanju obraza, jezika ali grla, omotici, izgubi zavesti, močni alergijski reakciji ali kadar človeka piči več sršenov hkrati.

Posebej previdni morajo biti ljudje, ki so alergični na pike žuželk, saj lahko pride do anafilaktične reakcije, ki zahteva nujno medicinsko pomoč.

Ob najdbi gnezda je potrebna previdnost

Če v bližini doma, delovnega mesta ali drugega objekta odkrijete sršenje gnezdo, strokovnjaki svetujejo predvsem mirno ravnanje.

Gnezdu se ni priporočljivo približevati, prav tako ni smiselno zapirati vhodnih odprtin ali uporabljati insekticidov na lastno pest.

Območje je smiselno zavarovati pred otroki in hišnimi ljubljenčki. Če gnezdo predstavlja nevarnost za ljudi, je najbolje poklicati strokovno službo za zatiranje insektov, ki bo ocenila situacijo in po potrebi izvedla varno odstranitev.

Vsako leto strokovnjaki obravnavajo številne poškodbe, ki so posledica nepremišljenega odstranjevanja sršenjih gnezd. Med najpogostejšimi napakami so polivanje gnezd z gorivom, zažiganje, škropljenje z neustreznimi sredstvi in mehansko podiranje.

Takšni posegi lahko sprožijo množični napad sršenov. Poleg tega obstaja nevarnost požara in onesnaženja okolja.

Sršeni so pomemben del narave

Čeprav jih mnogi dojemajo kot škodljivce, imajo sršeni pomembno vlogo v naravi. Prehranjujejo se z muhami, komarji, osami in številnimi drugimi žuželkami, ki lahko povzročajo škodo na vrtovih ali so ljudem nadležne.

Ena sama kolonija lahko v eni sezoni ulovi več kilogramov različnih žuželk. Prav zato biologi poudarjajo, da evropski sršen ni sovražnik človeka, temveč pomemben člen naravnega ravnovesja.

Nekaj preprostih ukrepov lahko prepreči neprijetna srečanja

Možnost srečanja s sršeni lahko zmanjšamo z nekaj preprostimi navadami. Hrano in sladke pijače na prostem hranimo pokrite, odpadke redno odstranjujemo in ne puščamo zrelega sadja pod drevesi. Pri delu na podstrešjih, v lopah ali drugih zaprtih prostorih je priporočljiva uporaba zaščitnih oblačil.

Če sršen prileti v našo bližino, je najbolje ostati miren in ne mahati z rokami. Strokovnjaki poudarjajo, da večina sršenov človeka sploh ne zaznava kot tarčo. Težave običajno nastanejo šele takrat, ko jih prestrašimo ali se preveč približamo njihovemu gnezdu.

Med strahom in resničnostjo

Sršene že desetletja spremljajo zgodbe, ki pogosto nimajo veliko skupnega z dejstvi. Res je, da njihov pik boli in da je v bližini gnezda potrebna previdnost, vendar evropski sršen ni neusmiljen napadalec, za kakršnega ga pogosto prikazujejo.

Veliko večjo pozornost strokovnjakov trenutno vzbuja azijski sršen, katerega širjenje po Evropi predstavlja resen izziv za čebelarstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Prav zato je pomembno, da znamo razlikovati med vrstama in da ob sumljivih opažanjih obvestimo pristojne službe.

Najboljše orožje proti strahu ostaja znanje. Poznavanje navad sršenov, spoštovanje njihovega prostora in preudarno ravnanje lahko preprečijo večino neprijetnih srečanj ter pomagajo ohranjati ravnovesje v naravi.