SREDNJI RAZRED – Kako nadaljevati v teh v negotovih časih?

Časi, v katerih živimo, niso enostavni. Evropa je pod drobnogledom, mednarodna politika je bolj razgreta kot kadarkoli prej. Na preizkušnji so naše vrednote, ki zagotavljajo mir, blaginjo, skupnost in gospodarstvo je občutljivo na vsak pretres. Ne vemo kakšne krize nas še čakajo. Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ni izključeno, da je pred nami nova energetska kriza, ki bo ponovno preizkusila odpornost naše države.

V takih razmerah je najbolj pomembna stabilna vlada, ki ne spreminja svojih usmeritev, temveč zagotavlja kontinuiteto, predvidljivost in zmožnost konstruktivnega sodelovanja. V času, ko so razmere nestabilne, družba ne potrebuje še več jeze in dramatičnih napovedi. Ne potrebujemo politikov, ki v vsaki težavi ali napaki vidijo priložnost za spektakel, ki so polni velikih, pogosto neutemeljenih obljub. Še manj pa potrebujemo glasove, ki netijo nesporazume med ljudmi ali spodkopavajo zaupanje v institucije, ki so jih generacije gradile desetletja.

Stabilna družba ne nastane iz nenehnega rušenja. Stabilna družba nastane iz postopnih izboljšav, iz popravljanja napak, iz spoštovanja tega, kar že deluje.

Zato je danes ključno vprašanje, ali bomo te temelje utrjevali ali pa jih bomo razbijali z retoriko jeze in nenehnimi, pogosto nepotrebnimi konflikti. To ne pomeni, da moramo biti nekritični. Kritika je nujna. Vendar obstaja kritika, ki želi izboljšati sistem in tista, ki družbo razdvaja.

Potrebna je odločnost

Danes je potrebna odločnost – ne takšna, kot jo ponujajo populistični slogani, temveč odločnost, da zaščitimo vse dobro, kar je bilo v tej družbi ustvarjeno. Potrebna je odločnost proti cinizmu, ki ljudi prepričuje, da nič nima smisla. In potrebna je odločnost proti ŠIRJENJU IDEJE, DA JE RUŠENJE LAŽJE KOT GRADNJA. In potrebna je odločnost proti politični kulturi, ki konflikt predstavlja kot sodelovanje. Sodelovanje ni konflikt.

Slovenija v zadnjih letih ni stala na mestu

Poskrbeli smo za socialno najšibkejše in odpravili največje plačne krivice v javnem sektorju, poskrbeli smo za upokojence. Intenzivno se je gradila infrastruktura, obnavljali so se javni sistemi, skrbelo se je za socialno varnost in demokratične institucije. To je način kako ohranjati stabilno in varno okolje za življenje. Tega ne smemo jemati za samoumevno. Veliko držav po svetu si še kako želi prav takšne temelje. Zdaj gremo naprej!

Kdo smo ljudje, ki tvorimo srednji razred?

Srednji razred smo ljudje, ki vsak dan vstajamo zgodaj, hodimo v službo, skrbimo za družine in verjamemo, da si z delom in odgovornostjo lahko gradimo dostojno življenje. Smo ljudje, ki ustvarjamo, plačujemo davke in s tem omogočamo razvoj države ter stabilnost skupnosti. Zato je srednji razred hrbtenica vsake družbe. Ko je srednji razred močan, je država bolj odporna na krize, bolj racionalna pri odločanju in manj dovzetna za skrajnosti!

Zato Gibanje Svoboda v programu »Ambiciozna Slovenija« predstavlja razvojno vizijo države do leta 2030, ki se najbolj dotika prav srednjega razreda:

• postopna razvojna kapica, ki bo razbremenila delo,
• davčna politika, ki mora spodbujati ustvarjanje visoke dodane vrednosti,
• poenostavitev administrativnih in davčnih postopkov za mikro in mala podjetja,
• uvedba sistemskih sprememb na področju socialnih pravic za samostojne podjetnike,
• posebne sheme davčnih olajšav za srednja podjetja za vlaganja v rast podjetij in podpora s programi za lažji vstop na tuje trge,
• sistemska ureditev področja minimalne plače in s tem povezan vpliv na ostale plače v gospodarstvu in v javnem sektorju,
• konkretne razvojne spodbude za motivacijo podjetij k povezovanju razvojnih jeder za zasnovo skupnih projektov in skupno osvajanje novih trgov (po vzoru GREMO),
• krepitev javnega zdravstva,
• še več vlaganj v šolstvo, znanost in raziskave,
• vzpostavitev modela, kjer javna najemna stanovanja niso namenjena le socialno ogroženim, temveč predvsem srednjemu razredu,
• stabilen pokojninski sistem in sistem dolgotrajne oskrbe.

Zakaj populisti ciljajo ravno na srednji razred?

Srednji razred zanima, kakšno bo življenje v bodoče. Plačuje največ davkov in nosi največja bremena sistema. Ljudje srednjega razreda imamo zaposlitev, stanovanje na kredit, želimo socialno varnost in imamo določen življenjski standard. Če pride kriza, smo pogosto prvi na udaru. Prav tako srednji razred s svojim poštenim načinom življenja ne prenaša nepravičnosti. Populizem pa ponuja hitre odgovore, dramatične preobrate in enostavne rešitve za kompleksne probleme. Toda resničnost je drugačna. Kriz se ne rešuje z velikimi gesli, temveč z dolgoročnimi politikami, potrpežljivostjo in odgovornim upravljanjem. Populizem privlači zaradi občutka jasnosti in moči. Toda ravno pri tem moramo biti previdni. Zgodovina nas uči, da hitri politični preobrati pogosto najbolj prizadenejo prav srednji razred.

Veliko lažje je kričati, obljubljati in ponujati dramatične rešitve. Veliko težje je poslušati, razumeti, sodelovati in graditi. Toda prav sodelovanje in gradnja je tista, ki v negotovih časih daje družbi smer. In to so vrednote, ki jih moramo danes ubraniti.

Odločitev za prihodnost

Zato so prihajajoče volitve več kot le še eden izmed demokratičnih dogodkov. Vsak glas naj bo izraz tega, kakšno družbo želimo: takšno, ki gradi, temelji na razumu, sodelovanju in spoštovanju ali takšno, ki ruši, ki jo vodijo trenutni impulzi, osebna razočaranja in frustracije.

Zato je ključno podpreti politiko, ki zagotavlja mir, stabilnost, močno gospodarstvo, evropsko usmerjenost in zdrav srednji razred. Med njimi ima posebno vlogo Gibanje Svoboda, ki je nastalo z idejo, da politika lahko preseže stare delitve in se osredotoči na prihodnost – na razvoj, znanje, mir in stabilnost. In ravno to s svojim delom kot predsednik vlade dokazuje kandidat na državnozborskih volitvah v volilnem okrožju Domžale 2 – dr. Robert Golob.

Spoštovani, udeležba vsakega posameznika na volitvah je zelo pomembna, še bolj pomembno pa je, da izberemo smer – smer, ki vodi naprej!

Naročnik oglasa: Gibanje Svoboda Domžale

The post SREDNJI RAZRED – Kako nadaljevati v teh v negotovih časih? appeared first on domžalec.si.