Spregovoril je o »krhki svobodi in demokraciji«

Pred zgoniškim spomenikom padlim v NOB in na prireditvenem prostoru ob njem je v soboto Občina Zgonik priredila občuteno slovesnost ob 81-letnici osvoboditve izpod nacifašizma. Po uvodnem pozdravu je županja Monica Hrovatin predala besedo mirovnici Odinei Zupin in predsedniku mladinskega sveta Občine Zgonik Nicholasu Taucerju. Ta je ob prazniku osvoboditve povabil skupnost k enotnosti, sodelovanju in demokratičnem odločanju, da bi novim generacijam zagotovili »svobodnejšo, pravičnejšo državo, sposobno soočanja z izzivi prihodnosti.« Taucer je poudaril, da s spominom na obdobje nacifašistične represije in kasneje osvoboditve ne želi ustvariti ideoloških ločitev, »temveč spomniti, kako krhke so demokracije, družbena zastopanost in svoboda izražanja – dosežki, ki zahtevajo zavest, sodelovanje in žal včasih tudi življenje samo.« Če gledamo v preteklost, je dodal, še ne pomeni, da smo vanjo ujeti. Zgodovina nam je v pomoč za razumevanje sedanjosti in snovanje boljše prihodnosti.

Odinea Zupin, nekoč članica in predsednica miroljubne organizacije Salaam, otroci oljke, se je spomnila otroštva med 2. svetovno vojno, lakote in strahu ob nočnih vdorih v hišo, umorih in iskanju žrtev. »A svoboda je zasijala,« je povedala, »začeli smo odraščati ali se starati v njej in v naraščajoči blaginji.« Danes, je dodala, bi moral svet živeti v miru in enakopravnosti, a žal ni tako. Bližnji vzhod je na primer eno od prizorišč krutih vojn. Mirovnica je obiskala Gazo in Palestino. »O genocidu in stanju v Gazi vemo bolj malo,« je dejala, »stanje je veliko bolj resno in tragično, kot izhaja iz redkih poročil.« Obsodila je zločine Izraela in opozorila na tragične življenjske pogoje, v katerih živijo ljudje, moški, ženske in otroci.

Sobotno slovesnost so oblikovali tudi učenke in učenci osnovne šole L. Kokoravec - Gorazd in 1. maj 1945 iz Zgonika, MePZ Rdeča zvezda iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča in Slovenski lovski pevski zbor Doberdob pod vodstvom Anastazije Purič ter Godbeno društvo Prosek 1904, ki ga vodi Irina Perosa.