Soustanovitelj Wikipedije: “Spletno mesto je očitno ugrabil majhen krog ideoloških tiranov”

Larry Sanger, eden od ustanoviteljev in “krstni oče” Wikipedije, je bil trajno izključen iz urejanja enciklopedije, ki jo je sam pomagal ustvariti leta 2001. Dogodek je ponovno razkril globoke težave nekdanjega simbola odprtega znanja, poroča Fdesouche.

V svojem javnem pismu Larry Sanger opisuje, kako so ga anonimni administratorji blokirali po tem, ko je poskušal izvesti reforme za večjo intelektualno raznolikost. Ironija je očitna: “enciklopedija, ki jo lahko ureja vsakdo”, ne dovoli sprememb niti njenemu soustanovitelju, če ta ogroža prevladujočo ideološko linijo.

Sanger razkriva, da Wikipedijo v resnici ne vodi široka in raznolika skupnost prostovoljcev, temveč majhen, a izjemno vpliven krog anonimnih administratorjev, ki imajo praktično neomejeno moč. Ti uporabljajo nejasna pravila, pet stebrov in različne smernice, da sistematično izključujejo glasove, ki se ne ujemajo z njihovo vizijo. Najpogostejši razlog za blokado je mehka in nedokazljiva obtožba, da nekdo ni tu, da bi resnično prispeval k enciklopediji – kar v praksi pomeni, da ne sledi želeni ideološki agendi. Veliko vplivnih urednikov deluje popolnoma anonimno pod psevdonimi, njihove prave motive in morebitne zunanje povezave pa je skoraj nemogoče preveriti.

Sistematična pristranskost in vpliv denarja
Med koordiniranimi skupinami izstopajo Guerrilla Skeptics, ki delujejo prek zasebnih forumov, ter Gang of 40 – mreža računov, ki je prevladovala urejanje člankov o izraelsko-palestinskem konfliktu. Prav tako je znano, da na platformi delujejo številni uredniki z izrazito “antifašističnimi” nazori, ki pogosto usklajujejo svoja dejanja zunaj Wikipedije.

Ob tem WikiFundacija aktivno financira projekte, kot je Whose Knowledge, ki organizira urejevalne maratone z namenom promocije dekolonialnih feminističnih perspektiv. Raziskave in pretekli škandali so razkrili tudi vpliv agencij za odnose z javnostmi, kot je Wiki-PR ali londonska Portland Communications, ki je za stranke, med katerimi so bili vlade (npr. Katar), Fundacija Gates in drugi bogati donatorji, neposredno preurejala članke.

Foto: EPA

Že pred skoraj dvajsetimi leti je WikiScanner pokazal urejanja iz naslovov CIA, nekdanja direktorica Katherine Maher pa je javno govorila o tesnem sodelovanju z vladami pri boju proti “dezinformacijam” med pandemijo in volitvami. Vse to kaže na to, da denar in politični interesi igrajo veliko večjo vlogo, kot se uradno priznava.

Sanger poudarja, da je Wikipedija že zdavnaj odstopila od svojega prvotnega nevtralnega poslanstva in se spremenila v eno najučinkovitejših orodij za širjenje določene ideologije, kjer se nezaželeni ali konservativni pogledi sistematično cenzurirajo ali marginalizirajo. Kot ena najmočnejših in najvplivnejših medijskih platform v zgodovini si Wikipedija po njegovem mnenju nujno zasluži, da javnost končno izve, kdo jo v resnici nadzoruje in usmerja.

“Soustanovil sem Wikipedijo, a predstavo vodi anonimna tolpa – in zdaj sem prepovedan. Zgodbo sem povedal v Washington Examinerju, ki je izšel danes zjutraj,” je zapisal na X.

I co-founded Wikipedia, but an anonymous mob runs the show—and now I’m banned.

I told the story in the Washington Examiner, out this morning:https://t.co/IubzC65BoC

— Larry Sanger (@lsanger) July 8, 2026

Njegove kritike niso nove, saj Sanger že vrsto let opozarja na izrazito levičarsko pristranskost in postopni propad nevtralnosti. Nedavni izključitev pa predstavlja le še en jasen dokaz, da se enciklopedija, ki se še vedno razglaša za odprto za vse, v praksi poklanja zgolj določenim ideološkim tokovom.

A.H.