Soočenje za volitve: Stanje spominja na ansambel na Titaniku, z vodo do kolen

4 days ago 30

“V celem obdobju bivše skupne države so se možgani iz juga selili v Slovenijo (zaradi standarda, plač, razvoja itd.). Danes, po 35 letih, se nam pa možgani selijo na jug. Spet zaradi plač. Mi pa ostajamo država za fizično delovno silo. Pa to je narobe svet. To norijo je treba ustaviti!” je katastrofalno stanje v Sloveniji plastično pojasnil večkratni gospodarski minister Počivalšek.

V tokratni oddaji Soočenje za volitve v Državni zbor 2026 (25. 2. 2026 na Nova24TV), je TV-voditelj Boris Tomašič gostil prvo soočenje oziroma predstavitev mnenj in programov pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, in sicer na področju gospodarstva. V oddajo so povabili vse parlamentarne stranke, Svoboda pa se je odločila, da ne hodi tja, kjer ne dobijo vprašanj vnaprej.

Preberite še: Repić oz. “Nepridiprav”: Moj vir mi je dejal, da je dal navodilo direktno Robert Golob

Stranka Levica sploh ni odgovorila, Matjaž Han je potrdil udeležbo, vendar mu je niso omogočili, z Demokrati pa je prišlo do nesporazuma glede ure oddaje. Soočenja se je udeležil nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek ter predsednik državnega sveta in predsednik stranke Fokus (na volitve gre s skupno listo SLS in NSi) Marko Lotrič. Oba sta sicer dobra poznavalca slovenskega gospodarstva.

Gospodarska rast od leta 2022 pada
Uvodoma je Tomašič povprašal glede osnovnih makroekonomskih podatkov v državi. Realna rast BDP 2025: Počivalšek je dejal, da 1,1 %. Nominalni BDP v letu 2025: Lotrič je dejal, da znaša 70,5 milijarde. BDP na prebivalca: Počivalšek je dejal, da 33 tisoč. Povprečna letna inflacija: Lotrič je odvrnil, da znaša 2,5 %. Registrirana stopnja brezposelnosti: Počivalšek je odvrnil, da je najnižja (pod 3 %).

Javni dolg v odstotkih BDP: Lotrič in Počivalšek – cca 67. Proračunski primanjkljaj v sektorju država pa je v letu 2025 znašal 2,2 (Lotrič), kar je več kot pretekla leta. Tomašič je uvodoma izpostavil te podatke, ker se zadnje čase tako premier Robert Golob kot finančni minister Klemen Boštjančič hvalita z izrednimi uspehi. V nadaljevanju se je obrnil na Počivalška, ki je bil minister v treh prejšnjih vladah (vprašanje se je nanašalo na zadnjo vlado, ki je vladala v času kovida).

Tomašič: “In če primerjamo gospodarstvo v tistem času in danes, kako odgovarjate na očitke, da je ta vlada bolj uspešna, da je znižala javni dolg itd.?” Počivalšek: “Te trditve so smešne, če se dotaknemo vseh ključnih številk … Če pogledamo gospodarsko rast, nam od leta 2022 pada, po nekaterih podatkih smo zaključili na 1,1, po nekaterih pa na 0,8. Pada nam produktivnost in, kar je za nas kot industrijsko razvito državo še posebej problematično v zadnjih nekaj letih, pada tudi industrijska proizvodnja.”

Pogovarjamo se o tem, kako bomo delili, ne pa kako bomo ustvarjali
Dejal je še, da bomo v bližnji prihodnosti delali z več kot dvema milijardama primanjkljaja, kar kaže na to, da zadeve absolutno ne delujejo, kot bi morale. Prišli smo namreč do “delilne ekonomije” (izraz je izumil Počivalšek). Ves čas se namreč pogovarjamo o tem, kako bomo nekaj delili, ne pa o tem, kako bomo ustvarili. Produktivnost, gospodarska rast in industrijska proizvodnja padajo, potrošnja pa se veča, kar je nevzdržno.

To pa vpliva tudi na druga področja (davke, selitev delovnih mest itd.). Po njegovem gre za “zaskrbljujoče slabe trende”. Zadevo je primerjal s prizorom iz filma Titanik, kjer ansambel igra z vodo do kolen, vodna gladina pa se še naprej dviguje. Tomašič se je nato obrnil na Lotriča in izpostavil zaskrbljujoč podatek – imamo eno najnižjih brezposelnosti, trendi gospodarske rasti so negativni, porabimo pa dve milijardi več, kot poberemo (negativni proračunski primanjkljaj).

Lotrič: “To je res zaskrbljujoče.” Proračun je po njegovem predviden za 15,1 milijarde (kar naj bi se nateklo v proračun), dejansko pa je 17,1. To bo pomenilo, da se bomo dodatno zadolžili za dve milijardi. Javni dolg je v odstotkih dejansko padel, nominalno pa je zrasel natanko za dve milijardi. V lanskem letu smo se pri polni zaposlenosti, pri polnem obsegu dela, zadolžili za dve milijardi.

“Za ta denar bi lahko zgradili hitro železnico od Maribora do Ljubljane”
Obenem je vlada lani gospodarstvu dodatno pobrala 1,5 milijarde evrov, skupno je govora o 3,5 milijardah, ki se niso poznale nikjer v sektorju – zdravstvu, šolstvu itd. Lotrič: “Za ta denar bi lahko zgradili hitro železnico od Maribora do Ljubljane.” Ključna težava pa ni sam kredit, ampak to, da smo se zadolžili za tekočo porabo. Zato prevzem vlade 23. marca ne bo lahko delo, ampak zelo odgovorno do državljanov.

Še en zaskrbljujoč podatek pa so plače – zaposleni od 60 tisoč bruto na leto dobi ven 29 tisoč evrov neto. Počivalšek meni, da tudi stanje duha ni pozitivno; spomnil je na selitve na Hrvaško (davčnih zavezancev, ne le velikih podjetij, ampak tudi malih in srednjih; ta trend je treba takoj ustaviti). Smo nekonkurenčni že pri nizkih plačah – delavec mora dobiti višjo neto plačo, obenem je treba dvigniti produktivnost. Tretja zadeva pa je “odprava bedarij” – za predvidljivo, stabilno in konkurenčno poslovno okolje (primer je sporen zakon o štempljanju).

Birokratizacija nas duši
Tomašič je v nadaljevanju spomnil na dušečo birokratizacijo. Prepričan je, da se morajo podjetniki ukvarjati z ustvarjanjem, ne pa z birokracijo. “In kako se bo novinar štempljal?!”

Lotrič je prepričan, da mora nova vlada v nekaj mesecih po nastopu spremeniti škodljivo zakonodajo na področju gospodarstva, da se v državo vrne optimizem, da bodo obrtniki vztrajali naprej in preživljali svoje družine. “Delo se mora izplačati, znanje in trud morata biti nagrajena!”

Dogaja se namreč, da izobraženi zapuščajo Slovenijo, ker jih tujina vabi. Tem ljudem je treba dati priložnost, da ostanejo doma. Dejstvo je, da se delo danes ne izplača, zato se dogajata črna in siva ekonomija. Bolj ko se povečuje DDV, več je črne ekonomije. “Kozmetičarke so danes izgubile boj na trgu, morale so zapreti podjetja …”

Problem pa je konkurenčnost celotnega poslovnega okolja, previsoki stroški zavarovanj (višji kot na Hrvaškem, denimo za logistična podjetja). Celi oddelki IT-podjetij pa so se selili celo v Romunijo in Bolgarijo. Lotrič: “Najbolj pa boli, ko se seli nabavni oddelek, kjer se nabavlja roba v trgovino …”

Denar, zmetan v zdravstvo, koristi le tistim, ki znajo sistem zlorabiti
“Ljudje nismo takšni, da bi radi zapuščali Slovenijo in hodili na Hrvaško.” Prav tako za selitev obstajajo birokratske ovire … V te dobavne verige se bodo zaposlovali Hrvatje in naposled bodo zapustile Slovenijo. Največja težava pa je, ko se celotno podjetje odloči za selitev iz Slovenije, s tem pa bogatimo proračune sosednjih držav.

Tudi denar, ki se ga je zmetalo v zdravstvo, je koristil le tistim, ki znajo sistem zlorabiti. Ključna je vitka država; ministrstev je absolutno preveč. Tomašič je v nadaljevanju spomnil, da so v javnem sektorju plače višje kot v zasebnem.

Mladi, ki delajo na področju programiranja, visokih tehnologij itd., kar je prihodnost gospodarstva, pa niti s. p.-ja ne želijo več odpreti. Vsi delajo s kriptovalutami, na črno itd., bežijo v tujino itd.

Tomašič: “V Sloveniji bomo izgubili ta kader … Kako bomo pritegnili mlade, sposobne kadre, podjetnike, tuj kapital, če se enostavno ne splača več?” Počivalšek verjame, da mora vlada ohranjati konkurenčno okolje.

Narobe svet: danes se “možgani” iz Slovenije selijo na jug
Treba je povečati število končnih izdelkov. S tem pa je povezana potreba po temeljiti davčni reformi in socialni kapici.

Bolje je treba plačati inženirje, da se ne bodo selili čez mejo. “V celem obdobju bivše skupne države so se možgani iz juga selili v Slovenijo (zaradi standarda, plač, razvoja itd.).

Danes, po 35 letih, se nam pa možgani selijo na jug. Spet zaradi plač. Mi pa ostajamo država za fizično delovno silo. Pa to je narobe svet. To norijo je treba ustaviti!” je katastrofalno stanje v Sloveniji plastično pojasnil Počivalšek.

Domen Mezeg

The post Soočenje za volitve: Stanje spominja na ansambel na Titaniku, z vodo do kolen first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article