Sodobni slovenski glasbeni trenutek, 2026

Recenzija digitalne cedejke Žiga Stanič, Koncert za klavir in orkester št. 2

Piše: Franc Križnar

Na povezavi med letošnjimi jubilejnimi 40. Slovenskimi glasbenimi dnevi (Ljubljana in Maribor, 17.-23. 4. 2026) v organizaciji Ljubljana Festivala, so tokrat priredili še orgelski recital Polone Gantar v ljubljanski Frančiškanski cerkvi, v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pa še koncert samospevov, koncert v okviru Koncertnega ateljeja DSS, radijske poslušalnice v produkciji RA SLO RTV Slovenija, vOsterčevi dvorani SF tradicionalno Noč slovenskih skladateljev, v spodnji Kozinovi dvorani SF pa še zaključni koncert 40. SGD (23. 4. 2026) Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom Stevenom Loyem in solistom-pianistom Žigo Staničem, njegovim Koncertom za klavir št. 2 in glasbo Paula Clifta in Vinka Globokarja.

Naslovnica digitalne cedejke

Prav v zvezi s tem je povezana izdaja digitalne cedejke, albuma ZKP RTV Slovenija. Gre za izdajo posnetka Staničevega Koncerta za klavir in orkester št. 2. Delo so že lani (Studio 26, RA SLO, 17. 7. 2025) posneli naši Simfoniki RTV Slovenijaz avtorjem in solistom-pianistom v naslovni vlogi – Ž. Staničem in takratnim dirigentom Davorinom Morijem. Koncert v enovitem zamahu traja celih 26.17 min. in gre za dovolj subtilno predstavo zdajšnjega trenutka sodobne slovenske glasbe avtorja srednje generacije Žige Staniča (r. 1973). Gre za neke vrste inventuro sodobne slovenske glasbe današnjega časa in prostora (2026).. Tonski mojster tega diskografskega opusa je bil Grega Samar, glasbeni producent kar skladatelj in solist Žiga Stanič sam (saj deluje poklicno kot producent), digitalno montažo in mastering pa je opravil Klemen Veber. Plošča je bila izdana v sodelovanju radijskega programa Ars (odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, urednik uredništva Gregor Pirš), Glasbeno produkcijo RTV Slovenija (vodja Maja Kojc) in ZKP RTV Slovenija (vodja projektov Gašper Salobir).

Iz spremne besede k tej izdaji lahko razberemo, da »[…] je Koncert zasnovan enostavčno. Zaznamuje ga izrazita uporaba razširjenih pianističnih izvajalskih tehnik in preparacije klavirja (gre za klavir, katerega zvok je začasno spremenjen z namestitvijo vijakov, dušilcev, gumijastih radirk ali/in drugih predmetov na ali med strune; op,. avtorja, FK!) kot tudi preparacije različnih orkestrskih inštrumentov in elektroakustični elementi. Rdeča nit izvajalske tehnike izpostavlja klavir kot tolkalo skupaj s tolkalsko sekcijo v orkestru. Stanič kot sicer v mnogih svojih skladbah tudi tu uporablja orkestrsko onomatopoijo, aleatoriko, antidramatsko napetost med absurdnim in tragičnim. Tematika nedefiniranih tonskih linij, ki jih opisujejo fiksne in premikajoče se zvočne ploskve, delujejo na poslušalca virtuozno in psihoakustično neulovljivo. Stanič cilja na polistilizem ali vsaj na polimorfizem komponistične gradnje, saj ta najbolj verno odraža čas, v katerem živimo: čas poplave informacij, v katerem se posameznik išče in se nenazadnje z njim tudi zlije in identificira.«

Pianist, skladatelj, pedagog in (glasbeni) producent Žiga Stanič, splet

Skladatelj in pianist Žiga Stanič je na ljubljanski AG šolan iz obeh omenjenih (glasbenih) disciplin: klavirja in kompozicije, zato ga pogosto slišimo in vidimo v tej dvojni vlogi. Od l. 2002 deluje kot (glasbeni) producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Njegova ustvarjalnost temelji na raziskovanju psihološkega učinka glasbenega izraza, razmerja med blagozvočnostjo in disonanco ter izraznih zmožnosti ponavljanja in prepariranega klavirja.

Prav to, kontrastnost vseh glasbenih elementov, je poudarek tega Staničevega Koncerta št. 2 (2025). Prvega je napisal l. 2015.Tako se drugi Koncert začne s klavirsko-orkestrskim affettuosom (= strastno, občuteno in nežno), konča pa s pianom istih protagonistov; zagotovo nenavaden konec, ampak ravno najbolj značilen izrazen in kompozicijski element Staničevega tovrstnega stavka. Vseskozi pa seveda nenehen poudarek na prenašanju prepariranega klavirja v orkester in obratno. Staničev izrazni lok je napet, zanimiv in vseskozi barvno karakterističen. Nenehno mu dodaja še elektronske učinke in barve, kar seveda postavlja tega našega ustvarjalca in poustvarjalca med tovrstne prvake. Stanič kot skladatelj in pianist daje prednost (orkestrski) barvi. Šele potem se zvrstijo še vsi preostali muzikološki elementi in kriteriji, glasbene vsebine: ritem, melodija, harmonija in forma, oblika.

Simfoniki RTV Slovenije, dLib