Sociolog izrisal temeljne značilostni slovenske skrajne levice

V času volilne kampanje – še bolj pa po volitvah, ko abonentom oblast polzi iz rok – se v javnih razpravah še jasneje izriše nekaj značilnosti skrajne levice v Sloveniji (ne velja za celotno levico – ta razlika je pomembna):

1. Izrazit odpor do podjetništva. 


Trenutne razprave o prispevkih za s.p. to dobro pokažejo – podjetnik ni razumljen kot ustvarjalec vrednosti ali kot nekdo, ki vsakodnevno prevzema tveganje na trgu in v to vlaga lasten čas, talent in denar, temveč kot nekdo, ki ga je treba “uravnavati” in omejevati. V ozadju je implicitno prepričanje, da so podjetnost, iniciativa in dobiček sami po sebi sumljivi. Posledica so politike, ki povečujejo stroške dela, znižujejo pripravljenost za tveganje in dolgoročno slabijo podjetniško dinamiko. Posledice čutimo vsi.

2. Občutek intelektualne in moralne superiornosti.


Tisti, ki smo študirali na dominantnih družboslovnih institucijah, to dobro poznamo; nedavne izjave Sama Uhana niso razkrile nek nov fenomen, ampak so ga le dodatno razgalile širši javnosti. Kot da obstaja ena in edina “pravilna” ideološka pozicija, ki stoji nad družbeno razpravo. Namesto argumenta se vzpostavi moralna hierarhija, kjer je nestrinjanje označeno kot nelegitimno.
 Posledica je osiromašenje javne razprave in izguba prostora za resno, pluralno soočenje idej. Posledice čutimo vsi.

3. Občutek samoumevne pravice do tujega premoženja.

To se kaže v razpravah o davkih na nepremičnine in premoženje, kjer je prerazporejanje – počasna nacionalizacija skozi visoke davke – predstavljeno kot moralna nuja, ne pa kot politična izbira, ki omogoča tudi kompromise z jasnimi koristmi in stroški. Pri tem se sistematično podcenjujejo vedenjski odzivi ljudi, ki imajo možnost vsaj del svojega premoženja odnesti čez mejo.
 Sledi manj investicij, več optimizacije in umikov kapitala ter dolgoročno nižja rast. Posledice čutimo vsi.