SOBOTNO IZBIRANJE: Naj kupim zdaj ali počakam leto (ali dve)?

Norija okoli umetne inteligence je pognala cene pomnilnikov in s tem tudi naprav, ki jih uporabljajo, v nebo. Kaj to pomeni, če načrtujete nakup in ali se bodo cene sploh kdaj vrnile na prejšnje ravni?

Ni prvič, da se pomnilniki dražijo, a redko je bila kriza tako intenzivna in posledice tako široke. Razlog je dokaj preprost. Podatkovni centri za umetno inteligenco potrebujejo ogromne količine pomnilnika, upravljavci pa imajo dovolj denarja, da zanj plačajo toliko, kolikor proizvajalci zahtevajo. Ko je nekdo pripravljen plačati več, se hitro spremeni tudi to, komu proizvajalci namenijo omejene proizvodne zmogljivosti. Preprost princip ponudbe in povpraševanja, ki pa ima precej neprijetne posledice.

Pri tem je treba razumeti, da podatkovni centri ne uporabljajo zgolj pomnilnikov DDR5. Za umetno inteligenco so pomembni pomnilniki visoke pasovne širine (HBM), strežniški pomnilniki DRAM in zmogljivi pogoni SSD. Gre za različne tehnologije, vendar se njihova proizvodnja in povpraševanje prepletata. Proizvajalci namreč prednost namenjajo izdelkom, pri katerih lahko ustvarijo največ zaslužka, s tem pa se zmanjšuje ponudba za druge. Posledice občutimo pri računalnikih, telefonih in drugih napravah, ki za svoje delovanje potrebujejo pomnilnik. V času pandemije smo nekaj takšnega že lahko opazovali, ko so izdelovalci zaradi povečanja zanimanja industrije osebnih računalnikov zmanjšali proizvodnjo čipov za avtomobilsko.

Hkrati je izdelovalcem računalnikov zagodla še njihova neučakanost. Novejše platforme so postopoma opustile podporo za starejše pomnilnike DDR4 in prešle na DDR5. To je z vidika tehnološkega razvoja razumljivo, saj novejši pomnilniki ponujajo večjo prepustnost in druge prednosti. Toda zdaj, ko so se cene DDR5 močno zvišale, se je pokazala tudi druga plat odločitve. Kdor želi sestaviti nov računalnik, ima precej manj možnosti za cenovno ugodno konfiguracijo, zlasti če kupuje novejše procesorje in matične plošče.

Se bodo cene sploh še kdaj vrnile na prejšnje ravni?

Kadarkoli je v preteklosti prišlo do pomnilniške »krize«, se je trg prej ali slej umiril. Cene pomnilniških čipov so ciklične in lahko po obdobju pomanjkanja tudi močno padejo. Vendar to še ne pomeni, da bodo enako hitro in v enaki meri padle tudi cene končnih naprav. Proizvajalci računalnikov, telefonov in druge opreme lahko del nižjih stroškov namenijo povečanju marž, ponudijo več pomnilnika za isti denar ali pa dejansko pocenijo izdelke. Kaj bodo izbrali, je drugo vprašanje.

Zato bi bil previden pri napovedih, da se bodo cene kmalu vrnile na ravni pred krizo. Gartner je oktobra poročal, da so svetovne dobave osebnih računalnikov v tretjem četrtletju letošnjega leta upadle za 22,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Med glavnimi razlogi so bili višji stroški pomnilnika in drugih komponent ter posledično višje prodajne cene. Kaj to pomeni v praksi? Računalnik, ki bi ga pred krizo kupili za 700 evrov, lahko zdaj stane sto evrov več, ne da bi bil zato bistveno zmogljivejši. Če se bodo stroški pomnilnikov pozneje umirili, ni nujno, da se bo njegova cena vrnila na izhodiščno. Morda bo za podoben denar ponujal več delovnega pomnilnika ali več prostora na disku SSD, morda pa bo proizvajalec preprosto ohranil višjo ceno. Zagotovila ni.

Seveda obstaja tudi možnost, da poči balon umetne inteligence. V tem primeru bi se lahko zgodilo nekaj podobnega kot po koncu kriptovalutne mrzlice, ko je rudarjenje postalo manj donosno. Trg so takrat preplavile rabljene grafične kartice, katerih cene so pred tem poletele v nebo, ker so bili »rudarji« pripravljeni plačati skoraj karkoli. Toda primerjava ni povsem neposredna. Rabljeni strežniški pomnilniki niso nujno primerni za običajne računalnike, prav tako sprostitev zalog ne bi samodejno pomenila pocenitve vseh vrst pomnilnikov. Tudi morebitni pok balona ne bi odpravil vseh težav čez noč. Za zdaj se mi zato ne zdi smiselno računati na takšen scenarij kot na rešitev za našo denarnico.

Posledice so že vidne

Dražji pomnilniki in pogoni SSD povečujejo stroške izdelave računalnikov, proizvajalci pa jih prenašajo na kupce. To zmanjšuje povpraševanje, zlasti v cenovno občutljivem delu trga. Podobno se dogaja pri pametnih telefonih, kjer lahko višji stroški pomenijo dražje naprave, manj pomnilnika v osnovnih različicah ali počasnejše osveževanje ponudbe. Ko je nova naprava predraga, je marsikdo raje ne kupi in še nekaj časa uporablja staro.

Tudi pri pogonih SSD je treba upoštevati, da gre za drugačno vrsto pomnilnika. Ti uporabljajo pomnilniške čipe NAND, medtem ko delovni pomnilnik računalnika temelji na tehnologiji DRAM. Kljub temu se tudi trg NAND sooča z močnim povpraševanjem po rešitvah za podatkovne centre. Posledice so višje cene pogonov SSD, kar lahko vpliva tudi na nakup strežnikov NAS. Podjetja, ki potrebujejo več prostora za shranjevanje podatkov, lahko zato odložijo nadgradnjo in še nekaj časa vztrajajo pri obstoječi opremi.

Da luči na koncu predora še ni videti, kažejo tudi napovedi za prihodnje mesece. TrendForce je konec septembra ocenil, da bi se pogodbene cene običajnih pomnilnikov DRAM v zadnjem četrtletju leta lahko zvišale še za 10 do 15 odstotkov, pomnilnikov NAND pa za 15 do 20 odstotkov glede na prejšnje četrtletje. To kaže, da pritisk na trg še ni popustil.

Potem so tu še zanimivi preobrati pri procesorjih. Intelove novejše platforme, vključno z družino Core Ultra, uporabljajo pomnilnike DDR5, zato kupci pri sestavljanju novega računalnika ne morejo preprosto izbrati cenejšega DDR4. Toda visoke cene pomnilnikov so očitno znova povečale zanimanje za starejše platforme.

Gigabyte je v začetku oktobra potrdil podporo prihodnjim Intelovim procesorjem za podnožje LGA1700 na svojih matičnih ploščah B760 in H610. Procesorje pričakujemo v začetku leta 2027. Pomembno je, da bodo na voljo različice matičnih plošč s podporo za DDR4 in DDR5, zato bo mogoče nekatere obstoječe računalnike nadgraditi brez nakupa nove matične plošče in novega pomnilnika. Intel podrobnosti o procesorjih še ni uradno predstavil, zato je treba počakati na dokončne podatke o modelih, zmogljivosti in cenah.

Starejša tehnologija se torej na neki način vrača skozi stranska vrata. To ni nujno slabo. DDR4 je še vedno dovolj hiter, zlasti pri običajnem pisarniškem delu, brskanju po spletu in manj zahtevnih opravilih. Če že imamo ustrezno matično ploščo in pomnilnik, je lahko nadgradnja procesorja bistveno cenejša od nakupa nove platforme. Seveda pa je treba preveriti združljivost konkretne matične plošče, procesorja in različice BIOS-a. Podpora za isto podnožje še ne pomeni, da bo vsak procesor deloval na vsaki matični plošči.

AMD je v nekoliko drugačnem položaju. Njegovi novejši namizni procesorji za podnožje AM5 uporabljajo DDR5, vendar podjetje še ni povsem opustilo starejše platforme AM4, ki temelji na DDR4. Procesorji Ryzen 3000, 4000 in 5000 so zato še vedno zanimivi za cenovno ugodne računalnike, čeprav niso vsi modeli namenjeni običajnim namiznim konfiguracijam.

Pri tem je treba dodati, da je AM4 starejša platforma, ne pa nujno slaba izbira. Za uporabnika, ki želi predvsem ugodno nadgradnjo in ne potrebuje najnovejših funkcij, je lahko še vedno zelo smiselna. Vendar je treba upoštevati tudi njene omejitve in dejstvo, da novejši procesorji AM5 ponujajo drugačno raven zmogljivosti in možnosti nadaljnjih nadgradenj. Pri nakupu zato ni dovolj pogledati samo cene pomnilnika, temveč je treba primerjati skupne stroške procesorja, matične plošče, pomnilnika in morebitnih drugih komponent.

Kaj torej storiti, če potrebujemo nov računalnik?

Moj nasvet ostaja precej preprost: če nakup ni nujen, je smiselno počakati. Toda ne zato, ker bi lahko zanesljivo napovedali, da bodo čez leto ali dve naprave cenejše. Tega ne moremo vedeti. Počakati se splača predvsem zato, ker se lahko razmere na trgu spremenijo, ponudba izboljša in pojavijo ugodnejše konfiguracije.

Če računalnik potrebujete zdaj, pa nakupa ne odlašajte za vsako ceno. Raje določite proračun in premislite, kaj zares potrebujete. Pri namiznem računalniku je lahko smiselna cenovno ugodna nadgradnja obstoječe platforme, če ta še ustreza vašim potrebam. Pri prenosniku je položaj drugačen, saj delovnega pomnilnika pogosto ni mogoče pozneje nadgraditi. Zato se ne splača kupiti modela s premalo pomnilnika samo zato, da bi prihranili nekaj deset evrov. Kar je danes dovolj za osnovno delo, je lahko čez nekaj let precejšnja omejitev.

Podobno velja za pogone SSD. Če vam trenutni disk še ustreza, lahko z nadgradnjo počakate. Če pa vam primanjkuje prostora, je lahko smiselno preveriti, ali je mogoče zamenjati samo disk, namesto da kupite nov računalnik.

O tej tematiki sem pisal že pred pol leta, od takrat pa se stanje ni izboljšalo. Kvečjemu nasprotno. Podatkovni centri za umetno inteligenco še naprej povečujejo povpraševanje, proizvajalci pa imajo močan motiv, da proizvodne zmogljivosti namenjajo izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Ni mogoče izključiti, da se bo trg v prihodnje umiril, vendar bi bilo nespametno pričakovati hitro vrnitev na stare cenovne ravni.

Naslovno fotografijo je upodobila umetna inteligenca!

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Naj kupim zdaj ali počakam leto (ali dve)? appeared first on Tehnozvezdje.