Slovenski rekorder z olimpijskega roba: Aleš Fevžer in 19 iger, ki jih nosi v objektivu

Na olimpijskih igrah so v središču pozornosti športniki, a niso vsi tam zaradi rezultatov. Nekateri lovijo zgodbe. Trenutek, ki traja tisočinko sekunde, potem pa ga gledamo leta – na naslovnicah, v arhivu, v spominu. Aleš Fevžer jih lovi že več kot tri desetletja. Med drugim je ujel tudi padec Alberta Tomba v Val d’Iseru – fotografijo, ki so jo Italijani na vsak način hoteli kupiti, ker je nihče ni posnel. Za Slovenijo je Fevžer edinstven primer: kot športni fotograf je bil na vseh olimpijskih igrah od leta 1992, od Albertvilla naprej – od prvih, ko je Slovenija nastopila samostojno. Milano Cortina 2026 so njegove 19. igre. V bogati karieri je fotografiral tudi mnoge svetovno znane slovenske športnike, kot so Rašo Nesterović, Goran Dragić ali Luka Dončić. Najbolj ga veseli, da se njegov odnos z njimi z leti ni spremenil, čeprav so danes globalne športne zvezde. In ko z njim sediš za mizo, hitro razumeš, zakaj se njegov olimpijski niz ni zgodil kar tako. V pogovoru smo se sprehodili vse od leta 1992, čas pa zavrteli še nekoliko bolj nazaj – do trenutkov, ko je fotografija še dišala po filmu.