Slovenski dan brez zavržene hrane s poudarkom na odgovornem ravnanju s hrano

Današnji slovenski dan brez zavržene hrane opozarja na pomen odgovornega ravnanja s hrano in zmanjšanje količine zavrženih živil. Leta 2024 je bilo v vseh členih prehrambne verige skupno zavrženih 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov na prebivalca, največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih.

S pobudo slovenski dan brez zavržene hrane se želi posameznike, organizacije in institucije spodbuditi k bolj premišljenemu načrtovanju nakupov, porabi in shranjevanju živil ter drugim preprostim spremembam, ki pripomorejo k učinkovitejšemu ravnanju s hrano ter zmanjšanju količine zavrženih živil.

Kot je ob robu torkovega posveta Za hrano, za planet – zavrzimo manj, ki ga je ob letošnjemu dnevu brez zavržene hrane organiziralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, povedala predstavnica ministrstva Tadeja Kvas Majer, je cilj, da se gibanju zmanjševanja izgub odpadne hrane pridruži čim več ljudi, organizacij in členov v verigi.

V Sloveniji je bilo leta 2024 po podatkih statističnega urada v vseh členih prehrambene verige skupno zavrženih 168.000 ton hrane oziroma 79 kilogramov hrane na prebivalca. Največ odpadne hrane oz. 44 odstotkov je nastalo v gospodinjstvih, v gostinstvu in strežbi hrane je bil ta delež 32-odstoten, v proizvodnji hrane je znašal 15 odstotkov, devetodstoten pa je bil v dejavnosti trgovine z živili.

Nekateri izračuni pa so po besedah Kvas Majer pokazali, da štiričlanska družina na letni ravni zavrže odpadne hrane v vrednosti med 500 in 600 evrov.

Čeprav je Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU pod povprečjem pri količinah odvržene hrane na prebivalca, pa na kmetijskem ministrstvu po besedah Kvas Majer še vedno vidijo manevrski prostor za izboljšave. “Predvsem moramo spremeniti odnos do hrane, malo več časa si je potrebno vzeti zanjo, čeprav vemo, da imamo delovnike takšne, kakršne imamo. Naučiti se moramo kuhati, zelo velik povzročitelj odpadne hrane je tudi izbirčnost mlajše generacije,” je ocenila.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo prizadevanja za zmanjšanje nastajanja odpadne hrane med drugim nadgrajujejo s pobudo Odpadkologija, ki spodbuja preproste, a učinkovite vsakodnevne odločitve za manj odpadne hrane, od premišljenih nakupov do pravilnega ločevanja.

“Z novo evropsko zakonodajo, ki uvaja zavezujoče cilje zmanjševanja količin odpadne hrane do leta 2030, postaja odgovorno ravnanje s hrano še pomembnejše. Slovenija bo morala količine odpadne hrane zmanjšati v vseh fazah – od proizvodnje do gospodinjstev,” so zapisali.

Na ministrstvu zato v okviru projekta Life IP Care4Climate sistematično zbirajo podatke o nastajanju odpadne hrane. Ti kažejo, da odpadna hrana pomeni 24 odstotkov bioloških odpadkov, pri čemer ima pomemben delež še užitna hrana. “Gospodinjstva v povprečju zavržejo okoli 2,2 kilograme hrane na teden oziroma 0,65 kilograma na posameznika, več kot tretjina pa je še vedno primerne za uživanje,” je poudarila generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte.

Da je odpadna hrana ekonomski, okoljski in družbeni problem, pa so posvarili v Zvezi potrošnikov Slovenije in Zvezi prijateljev mladine Slovenije. “Vsako zavrženo živilo pomeni nepotreben strošek za gospodinjstvo, kar ob približno 4,5-odstotni letni inflaciji cen hrane še toliko bolj boli,” so poudarili. Kot so ocenili, pomemben del težave ni le v prevelikih nakupih in slabem načrtovanju obrokov, ampak tudi v nepravilnem shranjevanju živil, zaradi katerega se hrana prej pokvari.

Pri tem so poudarili, da omejen proračun za hrano ne pomeni nujno slabše ali manj kakovostne prehrane. “Z boljšim načrtovanjem, premišljenim nakupovanjem in pravilnim shranjevanjem živil lahko pripravimo hranljive obroke, zmanjšamo količino zavržene hrane in hkrati razbremenimo družinski proračun,” so prepričani v organizacijah.

Z dobrimi zgledi, priporočili in nasveti bo različnim členom v prehrambeni verigi pri zmanjšanju količin odpadne hrane na terenu odslej pomagal ambasador za zmanjševanje odpadne hrane Jernej Zver, ki ga je letos prvič imenovalo kmetijsko ministrstvo.

Kot je povedal za STA, je pri zmanjševanju količin odpadne hrane v gospodinjstvih ključno, da pred nakupi hrane pogledamo, kaj imamo v domačem hladilniku in shrambi, ter da na vidno mesto v njih shranjujemo ostanke hrane, ki jih lahko z različnimi tehnikami spremenimo v nov obrok in tako zmanjšamo količine odpadne hrane.

K odgovornejšemu odnosu do hrane pozivajo tudi v trgovcu Lidl Slovenija, enem od pobudnikov dneva brez zavržene hrane. “Zmanjševanje količine odpadne hrane v Lidlu Slovenija obravnavamo celostno – od optimizacije naročanja, zniževanja cen izdelkov pred potekom roka trajanja do doniranja presežkov hrane iz več kot 90 odstotkov naših trgovin,” so pojasnili.