Slovenija porablja preveč? Nove številke razkrivajo resno nevarnost za proračun

Alarm je prižgan, številke pa ne puščajo veliko prostora za tolažbo. Fiskalni svet opozarja, da Slovenija vse hitreje izgublja varnostno rezervo, javne finance pa se nevarno približujejo točki, ko bo vsak nov izdatek pomenil dodatno tveganje za državo in davkoplačevalce.

Opozorilo, ki ga ni več mogoče preslišati

Fiskalni svet je znova udaril z jasnim sporočilom: javne finance brez ukrepov niso več vzdržne. Njihova najnovejša ocena kaže, da se Slovenija vse bolj oddaljuje od cilja fiskalne stabilnosti, prostor za popravke pa se iz meseca v mesec manjša. To ni več tehnična opomba v poročilu, ampak resno svarilo, da država porablja hitreje, kot si lahko dolgoročno privošči.

Že letos naj bi kumulativno odstopanje neto javnofinančnih izdatkov preseglo dovoljeno raven po evropskih fiskalnih pravilih. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da bi se ob nespremenjeni politiki do leta 2028 to odstopanje lahko celo podvojilo. V prevodu: če se smer ne spremeni, bo pritisk na državni proračun iz leta v leto večji.

Primanjkljaj raste, stroški pa še hitreje

Lanska številka je povedna že sama po sebi. Primanjkljaj sektorja država je zrasel na 2,5 odstotka BDP, potem ko je leto prej znašal 0,9 odstotka. To pomeni skoraj trikratni skok v enem samem letu. Tudi napovedi za letos niso spodbudne, saj nekateri izračuni omenjajo primanjkljaj pri 3,5 odstotka BDP.

Zakaj se to dogaja? Fiskalni svet izpostavlja hitro rast državnih izdatkov. Velik del bremena prihaja zaradi začetka izvajanja novega plačnega sistema v javnem sektorju, zimskega regresa, rasti zaposlenosti v sektorju država ter višjih socialnih nadomestil. Samo sredstva za zaposlene so se lani povečala za skoraj 15 odstotkov. Ob tem rastejo še transferi gospodinjstvom, pokojnine in izdatki za zdravstvo.

Prvi meseci leta že kažejo neprijetno sliko

Tudi začetek letošnjega leta ni prinesel olajšanja. Državni proračun je v prvem četrtletju ustvaril že 700 milijonov evrov primanjkljaja, odhodki pa so ponovno rasli hitreje od prihodkov. Med razlogi so višji stroški dela, okrepljene investicije, zlasti na področju obrambe, ter več transferov posameznikom in zdravstveni blagajni.

Prav tu se skriva bistvo opozorila. Slovenija bi morala v negotovih časih graditi rezervo za prihodnje šoke, ne pa si zmanjševati manevrskega prostora. Fiskalni svet zato ne poziva zgolj k varčevanju, temveč k bolj premišljeni, ciljni in disciplinirani porabi javnega denarja. Vprašanje ni več, ali bo treba ukrepati. Vprašanje je, koliko bo stalo, če tega ne storimo pravočasno.

Pripravil: I.M.

Vir: STA, Forbes