Slovenija po padcu na lestvici konkurenčnosti po mnenju GZS potrebuje razvojni dogovor in ukrepe

Nazadovanje Slovenije na lestvici konkurenčnosti IMD na 49. mesto je po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) opozorilo, da potrebujemo razvojni dogovor in takojšnje ukrepe. Vladi predlaga, naj se takoj loti davčne razbremenitve dela in podjetij, zagotovi konkurenčnejše cene energije, pospeši zaposlovanje tujcev in skrajša postopke.

“Padec konkurenčnosti pritrjuje opozorilom, ki jih v gospodarstvu ponavljamo že dlje časa. Slovenija potrebuje razvojni dogovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter hitro izvedbo sistemskih ukrepov, ki bodo povečali privlačnost Slovenije v očeh poslovnih odločevalcev. Čas za odlašanje je mimo,” je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Če želimo ohraniti kakovostna delovna mesta, močno socialno državo in javne storitve, mora gospodarski razvoj po njenih besedah postati ena osrednjih nacionalnih prioritet. “Gospodarski program GZS Made in Slovenia 2035 ponuja jasen okvir ukrepov. Zdaj potrebujemo predvsem odločnost pri izvedbi, pri tem pa se moramo država, sindikati, civilna družba in gospodarstvo povezati in sodelovati pri iskanju najboljših rešitev za razvojni preboj,” je dodala.

GZS opozarja, da je višje plače, večjo blaginjo in močnejšo socialno državo mogoče doseči zgolj z višjo produktivnostjo, več investicijami, nadaljnjim razvojem kadrov, večjimi vlaganji v znanje, inovacije, digitalizacijo in internacionalizacijo. Med ključnimi prioritetami izpostavlja davčno razbremenitev dela, konkurenčne cene energije, manj administrativnih ovir, učinkovitejše zaposlovanje domačih in tujih kadrov ter hitrejše postopke, ki zavirajo investicije.

“Podatki kažejo, da se konkurenčnost Slovenije slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva: produktivnost, stroški dela, učinkovitost države, dostopnost kadrov in investicijska privlačnost. Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti,” je ocenil glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc.

Zaskrbljenost po njihovem potrjujejo tudi opozorila OECD in najnovejše makroekonomske napovedi. Ob nižjih napovedih gospodarske rasti in višjih cenovnih pritiskih je zato nujno, da se razprava o javnih financah ne omeji le na zniževanje primanjkljaja, ampak se hkrati odpre vprašanje učinkovitosti države, produktivnosti javnega sektorja in usmerjanja javnih sredstev v razvojne naložbe. V tem kontekstu GZS razume tudi priporočila OECD po odpravi obvezne božičnice, so navedli.

GZS ob tem vladi predlaga, naj na srednji rok okrepi produktivnost in investicijsko privlačnost s socialno kapico, konkurenčnejšim davčnim okoljem, spodbudami za raziskave, razvoj, digitalizacijo ter z manj zapletenimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor. V prvem letu mandata naj vlada z gospodarstvom pripravi nacionalni načrt razvoja gospodarstva do leta 2035 z ukrepi, odgovornimi, roki in viri financiranja ter rednim spremljanjem izvedbe, so poudarili.

Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 70 državami uvrstila na 49. mesto in v primerjavi z lani nazadovala za tri mesta. Najboljšo uvrstitev je zabeležila na področju infrastrukture, najslabšo na področju poslovne učinkovitosti. Najbolj je uvrstitev poslabšala na področju vladne učinkovitosti.