Slovenci iz Dubaja čez puščavo, Hrvati pa domov z letalom? Primer Dubaja odpira resna vprašanja o učinkoviti zunanji politiki!

Primer slovenskih državljanov, ki so obtičali v Dubaju, je sprožil val ogorčenja in odprl neprijetna vprašanja o učinkovitosti slovenske diplomacije. Namesto hitre organizacije repatriacijskega leta so se nekateri Slovenci znašli na dolgi in naporni poti – najprej z avtobusi in avtomobili čez puščavo v sosednje države, šele nato z letali proti Evropi.

Kritiki vlade se zato sprašujejo: ali država res ni mogla organizirati neposrednega leta domov iz Dubaja? In zakaj Slovenija ni storila tega – Hrvaška pa se je znašla brez težav?

Slovenija res nima svoje letalske družbe in je zato težje reagirati v takih situacijah. Imamo pa (upam) prijatelje, predsednike vlad v državah, kjer letala imajo. In mnoga so na tleh, saj je na stotine komercialnih letov odpovedanih.
V podobnih situacijah, tudi v času epidemije… https://t.co/qJ4WCi59YN

— Janez Janša (@JJansaSDS) March 3, 2026

Počasna reakcija zunanjega ministrstva?

V javnosti se pojavljajo očitki, da je bil odziv ministrstva za zunanje in evropske zadeve prepočasen in premalo odločen. Za pomoč slovenskim državljanom v tujini je pristojna ministrica Tanja Fajon, zato se vprašanja o organizaciji pomoči zdaj neposredno usmerjajo v njen resor.

Mnogi opozarjajo, da bi v takšni situaciji morala diplomacija delovati hitro: stopiti v stik z lokalnimi oblastmi, letalskimi družbami in evropskimi partnerji ter poiskati rešitev za neposreden prevoz domov.

Hrvaška je reagirala drugače

Primerjava s sosednjo Hrvaško dodatno razburja javnost. Hrvaško zunanje ministrstvo je po poročanju tamkajšnjih medijev stopilo v neposreden stik z oblastmi Združenih arabskih emiratov in se dogovorilo za logistično pomoč pri organizaciji posebnih letov.

Minister Gordan Grlić Radman je po navedbah hrvaških virov vzpostavil neposredno komunikacijo z zunanjim ministrom Emiratov, kar naj bi omogočilo organizacijo letov za vrnitev hrvaških državljanov.

Slovenci skozi puščavo – pot ni brez tveganj

Slovenski državljani so se medtem znašli na precej bolj zapleteni poti. Po poročilih so morali nekateri potovati več ur čez puščavske meje do sosednjih držav, kjer so šele nato iskali letalske povezave proti Evropi. Takšna rešitev je po mnenju kritikov:

• logistično zapletena,

• časovno dolga,

• in potencialno nevarna.

Še posebej zato, ker so številne države v podobnih kriznih razmerah organizirale čarterske lete ali svoje državljane vključile na evakuacijske polete partnerskih držav.

Kje je diplomacija?

Opozicija in del javnosti zdaj postavljata ključno vprašanje: ali je slovenska diplomacija izkoristila vse možnosti, ki jih ima država članica Evropske unije?

Diplomacija namreč ni zgolj protokol in uradni obiski. Njena prva naloga je zaščita državljanov, kadar se znajdejo v težavah daleč od doma. Primer Dubaja je odprl širšo razpravo o pripravljenosti države na krizne razmere v tujini – in vse kaže na to, da Globova vlada očitno nima adutov, ki bi jih v krizni situaciji lahko stresla iz rokava.

notranjska.si