Slovenci bomo morali v pokoj še pozneje, opozarja priznani ekonomist

Slovenski pokojninski sistem se sooča z vse večjimi pritiski. Čeprav je bila pokojninska reforma že sprejeta, ekonomist Jože Sambt opozarja, da to dolgoročno morda ne bo dovolj. Bodo prihodnje generacije morale delati še dlje, preden bodo lahko odšle v pokoj?

Daljše delo postaja skoraj neizogibno

Koliko let bomo morali v prihodnosti delati, da si bomo zaslužili pokojnino? To vprašanje postaja vse pomembnejše, saj se prebivalstvo stara, pričakovana življenjska doba pa podaljšuje.

Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože Sambt opozarja, da bo brez podaljševanja delovne dobe slovenski pokojninski sistem težko ostal finančno vzdržen. V pogovoru za StudioEF, skupni projekt Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in STA, je poudaril, da je prav daljše ostajanje v zaposlitvi eden najpomembnejših ukrepov.

»Ima namreč dvojni pozitivni učinek, saj najprej dlje časa prispevamo v pokojninsko blagajno, nato pa manj časa črpamo iz nje,« je pojasnil.

Kot primer je navedel Švedsko, kjer ljudje v zaposlitvi ostajajo približno štiri leta dlje kot v Sloveniji.

Živimo dlje, a kdo bo plačeval pokojnine?

Po Sambtovih besedah se pričakovana življenjska doba ob rojstvu podaljšuje za približno dve leti in pol na desetletje. To je seveda dobra novica, vendar za pokojninski sistem pomeni tudi dodatne finančne obveznosti.

Ob tem je opozoril na podatek, da mora Slovenija skoraj petino sredstev za pokojnine zagotoviti iz državnega proračuna. Ta denar pa država potrebuje tudi za druge namene, od štipendij do socialnih prejemkov.

Možnosti za reševanje težav niso posebej priljubljene. Država bi lahko zvišala pokojninske prispevke, znižala pokojnine ali podaljšala obdobje zaposlitve. Sambt ocenjuje, da je zadnja možnost najbolj smiselna.

Reforma prinaša spremembe, a to morda še ni konec

Lanska pokojninska reforma že predvideva postopne spremembe. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe naj bi se zvišal s 63,5 na 70 odstotkov, spreminja pa se tudi obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojnine.

Namesto najugodnejših 24 zaporednih let bo osnova temeljila na 40 letih, pri čemer se pet najmanj ugodnih ne bo upoštevalo.

Sambt opozarja, da bo treba ukrepe za daljše ostajanje v zaposlitvi dolgoročno nadaljevati. To pa ne pomeni, da je nova sprememba upokojitvene starosti že sprejeta.

Bi morali Slovenci obvezno varčevati za dodatno pokojnino?

Ekonomist vidi pomemben del rešitve tudi v dodatnem pokojninskem varčevanju. Predlaga celo možnost samodejne vključitve zaposlenih v drugi pokojninski steber, pri čemer bi posameznik lahko izstopil.

Kot uspešna primera kombiniranja različnih virov pokojninskih prihodkov izpostavlja Nizozemsko in Dansko.

Za zaposlene pa ostaja pomembno vprašanje: koliko časa bodo še morali delati in kakšna pokojnina jih bo na koncu čakala? Sambtova opozorila kažejo, da razprava o prihodnosti upokojevanja kljub sprejeti reformi še zdaleč ni končana.

Pripravil: I.M.

Vir: FURS, ZPIZ

<p>The post Slovenci bomo morali v pokoj še pozneje, opozarja priznani ekonomist first appeared on NaDlani.si.</p>