Skrivnostne človeške kosti na dnu Pecove jame

Na Krasu sta kar dve jami z istim imenom. Prvo Pecovo jamo pri Plešivici je marca 1987 odkril miner Žarko Peca pri miniranju skal ob kopanju jarka za elektriko, druga Pecova jama pri tunelu Dol pri Dolu pri Vogljah pa je relativno novo odkritje: 28 metrov globoko zvonasto brezno (dno je 14 metrov dolgo in 5 metrov široko) je leta 2021 odkril Žarkov sin, Andrej Peca. A ravno to novejše odkritje je v kraškem podzemlju skrivalo neverjetno bogastvo.

»V dolinici blizu hiše sem naletel na 15-centimetrsko luknjico. Stekel sem po motiko in škarje in luknjo razširil brez večjih težav,« je za Primorski dnevnik povedal 52-letni jamar Andrej Peca. Prvič je bila sicer temeljito raziskana šele leta 2024 in v njej so člani Jamarskega društva Sežana odkrili človeške in živalske kosti, v glavnem jelena, drobnice in divjega prašiča. »Vanjo smo se prvi spustili zamejska Slovenca Claudio Bratos in Mauro Kraus ter podpisani. Jama je vsa v kapnikih, na podornem področju na dnu smo zasledili človeške kosti, ki jih nismo znali datirati, čeprav smo sumili, da ne gre za ostanke dogodkov med in po koncu druge svetovne vojne,« je zaupal Andrej Peca.

Med drugo akcijo, ki so se je ob sogovorniku udeležili še Leon Tavčar, Domen Mahne in Klemen Cotič, so na dan prišle še kosti drugih delov človeškega telesa. Okostnjakov je bilo več, vsaj trije. Posmrtni ostanki so lani poleti romali na sektor za vojne grobove in grobišča Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

Izjemno odkritje za Kras

Arheologa Tomaž Fabec (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije) in Dimitrij Mlekuž Vrhovnik (Filozofska fakulteta v Ljubljani) sta pridobila vzorec kosti in ga v okviru raziskovalnega projekta MATRES (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) poslala na radiokarbonsko datiranje v laboratorij v Vilni, v sklopu večjega projekta, ki se ukvarja s prazgodovinskimi človeškimi ostanki v jamah. »Rezultati so pokazali, da gre posmrtne ostanke datirati v čas bakrene dobe, približno 4800 let nazaj oziroma 2800 pr. n. š.,« sta raziskovalca zapisala v poročilu.

Odkritje človeških posmrtnih ostankov iz eneolitika ali bakrene dobe je izjemna in zelo redka najdba, na Krasu - a tudi v sosednjih regijah - primerov človeških skeletov iz tega obdobja še ne poznamo, sta ugotavljala arheologa. Najdba iz Pecove jame je le nekaj sto let mlajša od znamenitega Ötzija, ki pa je bil še potomec starejših neolitskih skupnosti, ki so v Evropo prinesle poljedelstvo iz Anatolije in Egeje.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku