Škof Saje med vrsticami povedal, da kristjani ne morejo voliti za leve politične stranke

Čeprav slovensko katoliško Cerkev pogosto obtožujejo vmešavanja v politiko, se uradno nikoli ni opredeljevala do posameznih kandidatov. Daje pa duhovna navodila, ki si jih lahko vsak interpretira po svoje. V pastirskem pismu za postni čas z naslovom “Vera in družbena odgovornost v času odločitev” je novomeški škof Andrej Saje z duhovnim naukom nakazal, koga naj verniki volijo.

Kot poudarja Andrej Saje, Cerkev ne podpira izrecno nobene stranke ali političnega programa, ima pa nalogo in dolžnost, da pri izbiri strank in kandidatov spomni na temeljna etična merila, ki morajo pri volitvah voditi kristjanovo presojo: “Osrednje med njimi je spoštovanje dostojanstva vsake človeške osebe, ki ne izhaja iz družbenega soglasja ali zakonodaje, temveč iz dejstva, da je človek ustvarjen po Božji podobi.” je zapisal v pismu.

Kristjan ne more podpirati politike, ki ne spoštuje svetosti življenja

Jasno je, kam meri: na slovensko socialistično levico z nihilističnimi pogledi na svet, ki človeškega življenja ne razume kot svetega, temveč kot naključni in na nek način trivialni pojav biokemije brez transcendentalne vrednosti. To po tej interpretaciji vodi tudi v promoviranje umetne prekinitve nosečnosti (splava) in predčasnega končanja življenja (evtanazije) skoraj kot vrednote. Spomnimo, da so bile vse leve stranke močno udeležene v pobudi “raziskovalnega inštituta” 8. marec, ki si je prizadevala, da bi lahko katerakoli Evropejka brezplačno opravila splav v Sloveniji na račun slovenskih davkoplačevalcev. Andrej Saje med vrsticami sporoča, da pobijanje otrok v maternicah ni vrednota katoliške Cerkve in da bi se moral vsak kristjan od strank, ki to aktivno promovirajo, distancirati. Prav tako so vladne stranke predlagale sporni zakon o predčasnem končanju življenja (evtanaziji).

My Voice, My Choice, Foto: Bobo

Še bolj neposreden je v nadaljevanju, ko zapiše: “…zato pri volilnih odločitvah ne moremo spregledati vprašanja varstva človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Družba, ki izgublja spoštovanje do življenja, izgublja tudi svojo človečnost. Pomoč trpečemu človeku ne more pomeniti odpravljanja življenja, temveč spremljanje, lajšanje bolečine, izražanje bližine in krepitev upanja. Evtanazija in pomoč pri samomoru sta v nasprotju s krščanskim naukom in etiko varovanja življenja; zato kristjani strank, ki to zagovarjajo, ne moremo podpreti. Glas dajemo tistim, ki razvijajo paliativno oskrbo in izražajo celostno skrb za bolne, starejše in osamljene.”

Desne stranke so bile enotno proti škodljivemu zakonu o evtanaziji, Foto: STAA

Sporočilo je jasno: verni kristjan ne more podpirati politike, ki ne spoštuje svetosti življenja. To je pomembno sporočilo, saj so se v zadnjem času tudi v slovenskem prostoru pojavile interpretacije krščanskega nauka, po katerih sta splav in evtanazija znak krščanske empatije.

Skrb za družino kot temeljno celico družbe

Andrej Saje se je dotaknil tudi pomena družine v okviru politične razprave, ki smo ji priča v zadnjem mesecu: “Pomembno merilo pri presoji političnih programov in kandidatov je tudi skrb za družino, ki je temeljna celica družbe in prvo okolje, kjer se življenje sprejema, varuje in oblikuje. Posebej v času demografskih izzivov je nujno ustvarjati pogoje, ki mladim omogočajo delo, stanovanje in možnost družinskega življenja. Demografske razmere jasno kažejo, da brez odločnega spoštovanja življenja, podpore družinam in ustvarjanja dostojnih pogojev za mlade ni mogoče graditi trajnostne in solidarne družbe.”

Foto: Pixabay

Sporočilo je ponovno jasno: po tej interpretaciji slovenska levica razkraja pomen družine kot osrednje celice družbe ter spodbuja in popularizira “alternativne” življenjske sloge, ženskam pa sporoča, da materinstvo ni pomembno za njihovo samoizpolnitev. Tak nihilistični pogled na svet naj bi v tujini že ustvaril generacijo izgubljenih, depresivnih in osamljenih posameznikov, katerih nova “religija” sta hedonizem in socializem.

Prizadevanje za pravičnost, resnico in solidarnost

Andrej Saje se je dotaknil tudi zgodovinskega razkola, ki umetno deli Slovence na črne in bele, partizane in domobrance, leve in desne. V pismu poudarja: “Krščanska družbena odgovornost vključuje tudi prizadevanje za pravičnost, resnico in solidarnost. V slovenskem prostoru so še vedno prisotne globoke zgodovinske rane. Dostojen pokop vseh umrlih, še posebej žrtev povojnega nasilja, ni politično vprašanje, temveč temeljna civilizacijska in človeška dolžnost. Spoštovanje mrtvih in resnica o preteklosti sta nujna pogoja za spravo in notranji mir naroda. Ko bomo volili, pomislimo na to, kakšen odnos imajo kandidati in stranke do tega vprašanja.”

Titoistična manifestacija na Sabotinu. (Foto: Bobo)

Tudi tukaj je sporočilo jasno: vlada Roberta Goloba je ukinila praznik spomina na žrtve komunizma, zaradi česar si je po tej interpretaciji prislužila graje nekaterih evropskih politikov in posebno evropsko resolucijo, ki takšno ravnanje zavrača. Medtem so se predstavniki oblasti udeleževali partizanskih proslav, vodja ene od strank pa tudi ustanovitve slovenske različice komunistične partije v Čebinah.

“Naj Sveti Duh razsvetli odločitve, da bomo kot kristjani in državljani prispevali k družbi, ki bo bolj človeška, pravična in solidarna. Samo s skupnimi močmi bomo lahko ščitili življenje, varovali dostojanstvo vsakega človeka ter utrjevali pot miru, sprave in sožitja,” zaključuje Saje in tako daje vernikom jasen nasvet: glas levi politiki je glas proti krščanskim načelom.

I. K.