Severna Primorska zahteva četrto razvojno os

Svet Severne Primorske razvojne regije je na torkovi seji v Tolminu opozoril na nujnost nadaljevanja aktivnosti za razvoj četrte razvojne osi. Župani so ob tem sprejeli pobudo, da se vsebinsko usklajene investicije nemudoma nadaljujejo, v kratkem bodo sklicali tudi sestanek vseh občin ob trasi razvojne osi z navezavami proti Novi Gorici in Bovcu.

Nekateri projekti na četrti razvojni osi so že bili izvedeni, številni pa še čakajo na realizacijo. Župani so na seji opozorili na veliko nejasnosti, predvsem glede časovnice in finančnih konstrukcij.

Idrijski župan Tomaž Vencelj je predlagal čimprejšnji sestanek vseh vpletenih, na katerem bi sprejeli konkretne sklepe za nadaljnje korake v času po oblikovanju nove vlade. Župani pa so sprejeli tudi pobudo o takojšnjem nadaljevanju aktivnosti, povezanih z investicijami, ki so vsebinsko že usklajene in sodijo v okvir tekočih poslov.

Na prejšnji seji je sicer svet regije že potrdil četrti dodatek k dogovoru za razvoj Severne Primorske razvojne regije, ki trenutno vključuje 18 projektov. Kot so pojasnili na torkovi seji, so trije projekti že v izvajanju (projekt Poni, Regijski center mobilnosti Severne Primorske ter Regijska celostna prometna strategija), ostali pa so v fazi priprave vlog za neposredno potrditev operacije ali pa so bile vloge že oddane.

V dodatek št. 4 k dogovoru za razvoj regije so vključili kolesarsko povezavo Kobarid – Trnovo, projekt Inkubator Goriške regije Nova Gorica-center in projekt regionalne oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema Mrzlek (zvišanje vrednosti sofinanciranja projekta). Dodatek je v fazi podpisovanja. S tem je regija izkoristila celotno razpoložljivo kvoto sredstev v obdobju 2021-2027 višini 33,5 milijona evrov, so sporočili po seji sveta.

Župani so se na seji seznanili tudi s potekom priprave regionalnega prostorskega plana, ki naj bi bil oblikovan in sprejet do sredine prihodnjega leta.

Premalo posluha za upravljanje voda

Predsednik Ribiške družine Tolmin Aljoša Križnič pa je predstavil stanje ribištva in ribogojstva v regiji, ki z 210 tonami letne proizvodnje prispeva več kot tretjino konzumnih rib v državi. Poleg pomena regije kot centra sladkovodnega ribogojstva je izpostavil ribolovni turizem, ki je ribiškim družinam lani prinesel 880.000 evrov prihodkov.

Opozoril pa je tudi na težave v panogi, posebej vplive podnebnih sprememb, kot so nižji poletni vodostaji, visoke konice in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi, pa tudi preobremenjenost prostora, konflikti med uporabniki ter zmanjševanje kakovosti doživetja narave. Težave povzročajo tudi pomanjkljiv posluh pri upravljanju voda, neurejena infrastruktura ob vodotokih, ribojede živali ter degradacija habitatov in posegi v vodotoke.

Direktor Posoškega razvojnega centra Simon Škvor je spomnil, da je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj oblikovalo posebno delovno skupino, ki naj bi preučila razmere in postavila standarde, katere so storitve, ki jih je treba zagotavljati na določenem območju. Delo skupine je sicer v obdobju volitev zastalo, trenutno pa čakajo na njegovo nadaljevanje.

C. Š., STA