Sestavil je prvi program narodnega gospodarstva

V doberdobski občinski sejni dvorani so v torek predstavili knjigo, vsebina katere je bila inovativna in nudi tudi danes marsikatero iztočnico za koristen razmislek o sodobnem družbenem dogajanju na Slovenskem. Gre za zgodovinsko študijo Boža Repeta, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani z naslovom Vsakdo mora imeti priliko, da udejstvi vse svoje telesne in duševne moči. Milko Brezigar in prvi slovenski program narodnega gospodarstva.

Iz Gorice v Gradec in na Dunaj

V Doberdobu leta 1886 rojeni Brezigar je bil protagonist v slovenskem političnem prostoru. Bil je makroekonomist in gospodarstvenik, ukvarjal se pa je tudi s pisanjem za časopise. Najprej se je šolal v Gorici, nato nadaljeval študij prava v Gradcu in na Dunaju. Po študiju je nekaj časa delal v Ljubljani in nato na Dunaju. Ob koncu prve svetovne vojne je pisal o gospodarskih vizijah slovenskega prostora, sodeloval je tudi na Pariški mirovni konferenci.

Delo, ki vsebuje izčrpen uvodni del, v katerem Repe opisuje družbene razmere v slovenskem in mednarodnem prostoru pred in po prvi svetovni vojni, »je prvi poskus programa, ki razmišlja o Sloveniji konkretno,« je izpostavil zgodovinar. Urednik Bojan Balkovec je spomnil, da je knjiga dostopna vsem na spletni strani založbe.

Na srečanju je prisotne uvodoma nagovoril doberdobski župan Peter Ferfoglia, ki je izpostavil pomen poznavanja krajevne in širše zgodovine. Kot organizator dogodka se je predsednik Sklada Dorće Sardoč, Boris Peric, zaustavil pri pomenu odkrivanja manj poznanih zgodovinskih likov, ki so se s svojim delovanjem uveljavili v prelomnem obdobju prejšnjega stoletja.

Brezigar je bil človek z več talenti. V njegovi ekonomsko-politični dejavnosti so izpostavljene zlasti tri teme: vprašanje valut in njihovih menjav, kjer je imel aktivno vlogo pri menjavi kron za dinarje, vprašanje narodnega gospodarstva v celoti in agrarno vprašanje.

V času kraljevine SHS je bil Brezigar jugoslovanski nacionalist, ker ni videl druge rešitve za razvoj slovenskega naroda. Politično se je prepoznaval v vrednotah liberalizma z močno socialno noto (zadružništvo). Bil je med prvimi, ki je v svojem prostoru izračunal to, kar pride v socialno košarico. Bil je zagovornik nacionalizacije in dejstva, da morajo Slovenci biti lastniki zemlje.

V Trstu bi prevladali Slovenci ...

Glede razvoja Trsta je bil prepričan, da če bo ta postal del Jugoslavije, bodo v njem sčasoma številčno prevladali Slovenci; z ekonomskega vidika je pa ocenil, da bo težko uravnovesiti razmere, ker Slovenci niso imeli odločilnejše vloge v ladjedelništvu, zavarovalnem sektorju in ladjarstvu.

»Njegov program predstavlja prvi poskus dolgoročnega razmišljanja v zelo turbulentnem času,« je obrazložil Repe in dodal, da, če povlečemo vzporednice z današnjim časom, »dolgoročnega razmišljanja v Sloveniji že dve generaciji ni.« Repe je v svoji kritiki slovenskih elit ocenil, da je zadnji imel dolgoročno vizijo razvoja slovenske družbe Stane Kavčič.

K odločitvi za izid knjige in obuditev spomina na Brezigarja je botrovala primerjava med današnjim in takratnim časom: oba označuje velika nestabilnost in velike spremembe, ki terjajo odziv odgovornih »saj je od nas odvisno, ali bo zgradba družbe dobra ali slaba.«

Umrl je v Avstriji

Na srečanju so povedali, da je Brezigar delal tako za češko kot britansko obveščevalno službo. Med drugo svetovno vojno je v okupirani Sloveniji organiziral razne tajne akcije na prometni infrastrukturi. Bil je antikomunist in eden glavnih organizatorjev četništva, Po vojni je bil obsojen na osem let prisilnega dela (kazen so mu nato izničili) in zaplembo premoženja. Leta 1943 se je umaknil v Rim, pozneje se je preselil v Avstrijo, kjer je pisal spomine in živel v revščini. Leta 1953 so mu jugoslovanske oblasti dale možnost povratka v domovino, vendar je ostal v Avstriji, kjer je leta 1958 umrl.