Senat razglasil Deana Korošaka za novega rektorja mariborske univerze

Senat Univerze v Mariboru je na izredni seji v četrtek sprejel poročilo volilne komisije o poteku in izidu torkovih volitev novega rektorja univerze, so sporočili z rektorata. Volilni rezultat je s tem postal tudi uraden. Višji odstotek glasov med dvema kandidatoma je prejel Dean Korošak, ki bo začel štiriletni mandat 20. junija.

Korošak je redni profesor za področje aplikativne fizike na fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer vodi katedro za aplikativno fiziko. Raziskovalno deluje kot znanstveni svetnik tudi na inštitutu za fiziologijo medicinske fakultete.

Od julija 2022 je bil del ekipe dosedanjega rektorja Zdravka Kačiča, kjer je opravljal funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost univerze. Kačič po dveh mandatih ni mogel več kandidirati.

Na torkovih volitvah je Korošak zbral 56,58 odstotka glasov, njegov tekmec Mitja Slavinec, ki prihaja s fakultete za naravoslovje in matematiko, pa 43,42 odstotka.

V prvi izjavi po izvolitvi je Korošak napovedal, da bo Univerza v Mariboru nadaljevala “po svoji poti kot uspešna raziskovalna javna slovenska univerza”. “Gradila bo naprej rezultate in dosežke, kot jih je do sedaj,” je dejal in se zahvalil volivcem, da so mu zaupali vodenje univerze v prihodnjih štirih letih. Njegov mandat rektorja bo trajal od 20. junija 2026 do vključno 19. junija 2030.

Kot izhaja iz njegovega življenjepisa, Korošak predava na študijskih programih fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, kjer izvaja predmete Fizika, Gradbena fizika, Bioklimatski koncepti v arhitekturi ter Analiza podatkov na doktorskem študiju. Na fakulteti za naravoslovje in matematiko je nosilec predmeta Teorija trdne snovi na doktorskem programu Fizika.

Bil je mentor mlademu raziskovalcu na področju gradbene fizike ter mentor in somentor pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. V obdobju 2012-2014 je vodil ekipo, ki je na Univerzi v Mariboru vzpostavila projekt Demola, v okviru katerega so interdisciplinarne ekipe študentov sodelovale s podjetji na razvojnih nalogah. Za ta projekt je univerza prejela nagrado Reimagine Education.

Raziskovalna pot ga je vodila od statistične fizike in transporta v kondenziranih snoveh prek kompleksnih omrežij in fraktalne dinamike do bioloških sistemov. V zadnjih letih sodeluje v skupini fiziologov in fizikov, ki razvozlava mehanizme nastanka sladkorne bolezni, kjer fizika pomaga postavljati drugačna vprašanja o kolektivnem delovanju celic ter njihovem biološkem računanju.