Sedaj tudi Kordiš trdi, da je tranzicijska levica “mafija”

Miha Kordiš in njegovi “Mi, Socialisti” spadajo med tokratne osmoljence državnozborskih volitev. Ne le, da se niso uvrstili v državni zbor, prejeli niso niti odstotka glasov volivcev, kar bi jim omogočilo nadaljnje prejemanje davkoplačevalskega denarja. Prav to pa so očitno okoliščine, ki so Kordiša pognale v iskren zapis na družbenem omrežju Facebook.

Razgovoril se je o razlogih, ki so njegovo skrajno stranko pognali pod parlamentarni prag. Kot pravi, so bili žrtev “mafijskega ekosistema medijev”, “usmerjanega glasovanja”, “oportunističnih NGOjev in anketarjev”. Sedaj, ko ni več del “aparata”, ko ta več ne dela v njegovo korist, se o tem brez najmanjše težave razgovori. Hja, poraz je dobra priložnost za iskrenost.

Predvsem pa je prepričan, da je žrtev zastraševanja, ki ga je mogoče opaziti med vsako volilno kampanjo. Ta tip zastraševanja volivcev je poimenoval “ne vrži glasu stran in glasuj varno, samo da ni Janša”. Prepričan je, da je prav ta tip zastraševanja na koncu povzročil slab politični rezultat za levico.

Sicer ni prav verjetno, da bi se tudi sam prebil v parlament. Kordiš je svojo radikalno alternativo že tako skrajni Levici zastavil v času, ko se preference volilnega telesa spreminjajo. Ankete kažejo, da so konservativne politične stranke vse bolj priljubljene pri mladih, tranzicijsko levico pa ohranjajo relevantno predvsem starejše generacije. Prav mladi pa so bili navadno bazen volivcev, iz katerega je zajemala skrajna levica.

Njegov zapis pa je kljub optimistični oceni potenciala levih političnih strank še vedno relevanten. Kordiš namreč v zapisu govori odkrito o nadstavbi tranzicijske levice, s pomočjo katere se ohranjajo njeni monopoli v družbi.

Piše tudi, da je prav aparat nadstavbe tranzicijske levice in metode zastraševanja pognal v tabor SDS še dodatne volivce. Gre sicer za absurdno idejo, da demonizacijske kampanje zoper ustvarjajo dober rezultat za SDS. Pa vendar, zapis je zanimiv, saj odpadnik leve politike praktično priznava, da je SDS žrtev “sproduciranih afer”.

In dalje priznava, da tranzicijska levica, kljub konstantnemu govoričenju o javnem dobrem, v resnici v ozadju izvaja nebrzdano privatizacijo.

Tako je zapisal: “To pomeni veliko manj demokracije, veliko več korupcije in veliko lažjo privatizacijo države, ki z lobističnim pritiskom zavija na desno?”

“Vedel sem, s kakšno mafijo imamo opravka,” je priznal.

Ž. K.