Ameriško gospodarstvo bi se lahko še pred naslednjimi predsedniškimi volitvami znašlo pred resno preizkušnjo. Gary Gensler, nekdanji vodja ameriškega borznega regulatorja, opozarja, da je navdušenje nad umetno inteligenco ustvarilo nevaren finančni balon. Če bi ta počil, posledic ne bi občutili le ameriški vlagatelji, temveč bi se lahko pretres razširil tudi na svetovno gospodarstvo.
Opozorilo človeka, ki je več let nadzoroval Wall Street
Gary Gensler ni neznano ime v ameriškem finančnem svetu. Med letoma 2021 in 2025 je vodil ameriško komisijo za vrednostne papirje in borzo (SEC), danes pa deluje kot profesor na uglednem Massachusetts Institute of Technology (MIT).
V pogovoru za CNN je predstavil precej črnogledo napoved. Prepričan je, da so vlaganja v umetno inteligenco dosegla raven, ki je dolgoročno težko vzdržna.
»To je že balon,« je dejal Gensler in opozoril, da bi lahko večje prevrednotenje naložb in gospodarsko ohlajanje sledila še pred novembrom 2028, ko bodo Američani ponovno izbirali predsednika.
Ob tem je priznal, da natančnega trenutka morebitnega zloma ni mogoče napovedati. Prav tako ostaja odprto vprašanje, kako hude bi bile njegove posledice.
Tehnološki velikani vlagajo zneske, ki jim je težko slediti
V središču Genslerjevega opozorila je izjemna rast vlaganj v umetno inteligenco. Podjetja, kot so Microsoft, Amazon, Alphabet in Meta, tekmujejo v gradnji podatkovnih centrov, nakupu računalniških čipov in razvoju vedno zmogljivejših sistemov.
Po ocenah, ki jih je izpostavil Gensler, bi lahko letna vlaganja v infrastrukturo umetne inteligence dosegla približno 800 milijard dolarjev.
Velika tehnološka podjetja naj bi letos za to področje namenjala kar petkrat več denarja kot pred tremi leti.
Takšna vlaganja so eden najpomembnejših motorjev ameriške gospodarske aktivnosti. Podjetja naročajo gradbena dela, kupujejo opremo, širijo energetska omrežja in zaposlujejo strokovnjake.
Toda prav tukaj se pojavlja vprašanje, ki vse bolj skrbi analitike: ali bodo prihodki od umetne inteligence dovolj hitro rasli, da bodo upravičili tako ogromne izdatke?
Če se pričakovanja ne bodo uresničila, bi lahko podjetja začela zmanjševati investicije. To bi prizadelo tudi številne njihove dobavitelje.
Še večja nevarnost se skriva v načinu financiranja
Genslerja ne skrbijo zgolj visoke vrednosti delnic, temveč tudi zapleteni finančni odnosi, s katerimi podjetja financirajo širitev.
Na podobno tveganje je 16. novembra opozoril tudi Michael Barr, član vodstva ameriške centralne banke Federal Reserve.
Po podatkih, ki jih je predstavil, naj bi bilančni dolg sedmih največjih podjetij, povezanih z umetno inteligenco, do konca leta 2026 presegel 800 milijard dolarjev. Poleg tega ocenjena najvišja nominalna vrednost nekaterih njihovih zunajbilančnih obveznosti presega tri bilijone dolarjev.
To niso neposredne izgube, temveč finančne obveznosti in potencialna tveganja, ki bi ob neugodnem razvoju dogodkov lahko postala pomembna.
Posebno pozornost vzbuja tako imenovano krožno financiranje. Veliko tehnološko podjetje denimo vloži denar v manjšega razvijalca umetne inteligence, ta pa nato del prejetih sredstev porabi za najem računalniških zmogljivosti pri svojem vlagatelju.
Poslovni model lahko deluje, dokler priteka nov kapital. Težave pa bi nastale, če manjša podjetja ne bi pridobila dovolj dejanskih plačljivih uporabnikov in bi postala preveč odvisna od nadaljnjih investicij.
Zgodovina pozna podobne zgodbe, ki se niso dobro končale
Gensler današnje razmere primerja z nekaterimi velikimi tehnološkimi in infrastrukturnimi razcveti iz preteklosti.
V 19. stoletju so vlagatelji množično financirali železniško infrastrukturo. V naslednjem stoletju sta podobno navdušenje povzročila širitev električnega omrežja in pozneje razvoj interneta.
Nove tehnologije so resnično spremenile svet, vendar to ni preprečilo velikih izgub vlagateljev, ki so pričakovali prehitre dobičke.
Najbolj znan primer je pok internetnega oziroma dot-com balona na prelomu tisočletja. Takrat so vrednosti številnih tehnoloških podjetij strmoglavile, čeprav je internet pozneje postal temelj sodobnega gospodarstva.
Gensler meni, da bi lahko bil prihodnji pretres primerljiv prav s tem obdobjem. Kljub temu ocenjuje, da naj ne bi dosegel razsežnosti finančne krize leta 2008.
Kdo bi lahko prvi zašel v težave?
Po Genslerjevi oceni bi bila med najbolj izpostavljenimi podjetja, ki razvijalcem umetne inteligence oddajajo računalniške zmogljivosti. V finančnem svetu jih pogosto označujejo z izrazom neocloud.
Ta podjetja kupujejo drage čipe in gradijo podatkovne centre, nato pa računalniško moč oddajajo drugim podjetjem.
Če bi povpraševanje upadlo, bi lahko ostala z visokimi stroški, dolgovi in opremo, katere vrednost se zaradi tehnološkega napredka hitro zmanjšuje.
Večji tehnološki velikani imajo praviloma bolj raznolike prihodke in večje finančne rezerve, zato bi morebitno krizo lažje prestali.
Dodatno negotovost v sektorju je povzročil tudi odstop dolgoletnega prvega moža Nvidie Jensena Huanga, ki ga je podjetje objavilo 12. novembra. Nvidia sicer ostaja eden ključnih proizvajalcev čipov za umetno inteligenco.
Bi lahko posledice občutili tudi Slovenci?
Če bi prišlo zgolj do večje korekcije ameriških delnic, to še ne bi pomenilo svetovne gospodarske krize.
Drugače pa bi bilo, če bi borzni pretres povzročil širše zmanjševanje investicij, odpuščanja in padec potrošnje.
Ameriško gospodarstvo je namreč tesno povezano z evropskim. Slabše razmere v ZDA bi lahko zmanjšale naročila evropskim podjetjem, pritisk pa bi se postopoma prenesel tudi na dobavitelje v Sloveniji.
Posledice bi lahko občutili tudi posamezniki, ki varčujejo v delniških in vzajemnih skladih ter drugih naložbah, povezanih z ameriškimi trgi.
Vendar je pomembna razlika med borznim padcem in bančno krizo. Padec vrednosti delnic sam po sebi ne pomeni, da bi bili neposredno ogroženi prihranki na običajnih bančnih računih.
Ni pa nujno, da se bo črni scenarij uresničil
Med finančnimi strokovnjaki ni enotnega mnenja, da umetnointeligenčni sektor čaka zlom.
Zagovorniki nadaljnje rasti opozarjajo, da imajo današnja največja tehnološka podjetja dejanske prihodke, velike dobičke in bistveno trdnejše poslovne modele od številnih internetnih podjetij ob koncu devetdesetih let.
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnjih letih pomembno povečala produktivnost podjetij in ustvarila povsem nove gospodarske dejavnosti. Če bi se to zgodilo dovolj hitro, bi se lahko velik del današnjih vlaganj izkazal za upravičenega.
Tudi Michael Barr je poudaril, da lahko tehnologija dolgoročno izboljša življenjski standard, čeprav prinaša pomembna finančna tveganja.
Prav zato Genslerjevo opozorilo ni dokaz, da se bliža neizogibna recesija, temveč opozorilo pred nevarnostjo pretiranih pričakovanj.
Ključno vprašanje naslednjih let tako ne bo zgolj, kako hitro bo napredovala umetna inteligenca, ampak predvsem, ali bodo podjetja z njo zaslužila dovolj, da upravičijo stotine milijard vloženih dolarjev.
Če odgovora ne bodo našla pravočasno, bi lahko bilo razočaranje na finančnih trgih zelo boleče.
Pripravil: I.M.
Vir: www
<p>The post Še preden bo Trump predal oblast, bi lahko počilo: svarilo iz Amerike, ki zbuja skrb po svetu first appeared on NaDlani.si.</p>

2 hours ago
32








English (US)