Še ena tožba zaradi ljubljanske tržnice: so uradniki utirali pot Jankovićevemu načrtu?

Afera okoli prenove ljubljanske tržnice ni več le zgodba o garaži, Plečniku in gradbenem dovoljenju. V ospredje zdaj stopajo uradniki, ki naj bi po očitkih iz tožb s spornimi potezami pomagali utirati pot enemu najbolj občutljivih projektov Zorana Jankovića. In prav to bi lahko pred volitvami postalo nevarno politično breme.

Ko uradniški postopek postane politična bomba

Zoran Janković je v Ljubljani preživel že marsikatero afero, očitek in politični vihar. A zgodba o prenovi ljubljanske tržnice ima drugačno težo. Ne gre le za nov beton, podzemno garažo ali prenovo mestnega prostora. Gre za vprašanje, ali so državni uradniki pri izdaji gradbenega dovoljenja ravnali zakonito, strokovno in nepristransko – ali pa so po navedbah tožnikov pravila upogibali tako, da bi Jankovićev projekt lahko šel naprej.

Tožbi Alpe Adria Green in civilne iniciative Tržnice ne damo odpirata resne očitke. Uradniki naj bi omejevali razpravo, preprečevali sodelovanje pooblaščencev, preslišali strokovna opozorila in nasprotnikom projekta namenili vlogo motečega elementa, ne pa enakovrednih udeležencev postopka. Če se ti očitki potrdijo, bo to precej več kot le pravni zaplet. To bo vprašanje zaupanja v sistem.

»Zaprite usta« – stavek, ki lahko odmeva do volitev

Posebej odmeva navedba, da naj bi bilo odvetniku Klemnu Golobu rečeno, naj »zapre usta«. Takšen očitek je za državni postopek skoraj neverjeten. Uradniki bi morali varovati zakonitost, ne pa ustvarjati vtisa, da se postopek vodi v korist ene strani – v tem primeru Mestne občine Ljubljana in Jankovićevega načrta.

Prav tu se zgodba lahko politično obrne proti županu. Če je Janković svojo moč gradil na podobi človeka, ki zna projekte izpeljati, se zdaj odpira neprijetno vprašanje: po kakšni ceni? Če morajo uradniki, zapisniki in postopki postati tarča tožb, da bi se projekt premaknil naprej, potem to ni več zgodba o učinkovitosti, ampak o sistemu moči.

Jankovićeva družba in senca nad tržnico

V ozadju se pojavljajo tudi imena ljudi, povezanih z mestnimi strukturami, kar še dodatno krepi občutek, da pri tržnici ne gre samo za javni interes. Nasprotniki opozarjajo na okoljska tveganja, kulturno dediščino, podzemno vodo, vibracije in varnost sosednjih objektov. A najbolj nevaren za Jankovića pred volitvami ni le tehnični očitek. Najnevarnejši je vtis, da so bili pomisleki preprosto odrinjeni.

Ljubljanska tržnica je srce mesta. Če bodo volivci začutili, da so uradniki pri tako občutljivem projektu delovali kot podaljšana roka županove politike, se lahko ta zgodba spremeni v simbol arogance oblasti. In simboli v politiki bolijo bolj kot dokumenti. Jankoviću tržnica morda še ne spodmika stolčka. A če se bo zgodba o uradnikih, utišanih nasprotnikih in spornih postopkih širila naprej, lahko postane ena najnevarnejših tem njegovih prihodnjih volitev.

Pripravil: I.M.

Vir: Omrežje X, Facebook

<p>The post Še ena tožba zaradi ljubljanske tržnice: so uradniki utirali pot Jankovićevemu načrtu? first appeared on NaDlani.si.</p>