Sahel ali vitalni interesi? Tanja Fajon in vprašljive kadrovske poteze

Slovenija že vrsto let deklarativno uvršča Podsaharsko Afriko med tri prednostna geografska območja svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja – poleg Zahodnega Balkana in evropskega sosedstva. A dejanski finančni vložki kažejo zelo drugačno sliko: pomoč regiji je močno nihala, večinoma zaradi enkratnih operacij, in v zadnjih letih predstavlja le majhen delež slovenske dvostranske uradne razvojne pomoči (ODA).

V kontekstu aktualne kandidature nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel regijo to odpira vprašanja o prioritetah slovenske zunanje politike in o tem, ali gre pri takšnih kadrovskih potezah res za nacionalne interese ali predvsem za osebne karierne ambicije.

Leta 2022 je dvostranska ODA za Podsaharsko Afriko znašala 22,89 milijona evrov (28,9 % celotne dvostranske pomoči). Od tega je kar 18,78 milijona evrov predstavljal enkratni odpis dolga Angoli. Brez tega bi regija prejela le okoli 4 milijone evrov za projekte in humanitarno pomoč.

Pomoč je leta 2023 močno upadla na 2,94 milijona evrov, kar je zgolj 5 % dvostranske ODA. Za primerjavo: Zahodni Balkan je dobil 39 %, evropsko sosedstvo 19 %, nerazporejeno pa 33 %. Pomoč je šla predvsem prek humanitarnih kanalov (WFP, ICRC, Karitas) na področja prehranske varnosti, vode in izobraževanja.

Vir: Vlada RS

Za leto 2024 natančen znesek za Podsaharsko Afriko ni javno razkrit. Skupna dvostranska ODA je znašala 53,14 milijona evrov, od tega je Zahodni Balkan prejel več kot 39 % (21,10 mio €), evropsko sosedstvo pa 14,04 mio € (predvsem Ukrajina in Palestina). Podsaharska Afrika je omenjena kot prioriteta z manjšimi projekti v Keniji in Madagaskarju ter humanitarno pomočjo. Skupna slovenska ODA je dosegla 151,97 milijona evrov (0,23 % BND). Po izjemnem “afriškem” letu 2022 zaradi odpisa dolga se je pomoč regiji drastično zmanjšala in ostaja projektno usmerjena, predvsem humanitarna. Zahodni Balkan in sosedstvo ostajata daleč prednostna, kar je povsem logično glede na slovenske vitalne interese.

V tem kontekstu se porajajo dodatna vprašanja v zvezi s kandidaturo Tanje Fajon za predstavnico EU za Sahel in koliko to služi dejanskim interesom oziroma čigavim. Sahel je območje hudih kriz – terorizma, nestabilnosti, migracij proti Evropi in vpliva Rusije ter Kitajske. Tam imajo predvsem Francozi močne geostrateške interese, kar pa sovpada tudi z neuradnimi informacijami našega vira.

Po neuradnih informacijah naj bi Tanja Fajon maja od Roberta Goloba izsilila priporočilno pismo za svojo kandidaturo, ki ga je poslala v Bruselj.

Golob, Fajon (Foto: Bobo)

Vlada o tem ni nikoli odločala. Golob naj bi pismo podpisal zadnji dan, Mladina pa je to predstavila kot uradno “podporo vlade”. S tem je Fajonova po mnenju kritikov presegla mandat in se dogovorila predvsem s Francozi in Kallasovo, da bo delovala po njihovi taktirki.

Pravo vprašanje je torej preprosto: ali je Tanja Fajon svoj politični vpliv uporabila zgolj za to, da si je po koncu mandata zagotovila dobro plačano evropsko službo, ki nima nobene resne povezave s slovenskimi vitalnimi interesi? Namesto da bi iskala pozicije na Zahodnem Balkanu ali drugih področjih, kjer Slovenija lahko realno nekaj doseže, “se zdi, da gre tukaj predvsem za zasebni interes nekdanje ministrice, ki si je želela udobno službo v Bruslju namesto vrnitve na delo na tretji program RTVSLO,” zaključuje naš vir.

A.H.