S filmom Sence začetek retrospektive ameriškega režiserja Johna Cassavetesa

S projekcijo filma Sence (Shadows) se bo nocoj v Slovenski kinoteki začela prva pregledna retrospektiva ameriškega režiserja Johna Cassavetesa, predhodnika ameriškega neodvisnega filma, vizionarskega režiserja medosebnih odnosov in obrobnih posameznikov. V okviru retrospektive bo do 25. februarja na ogled deset njegovih celovečernih filmov.

O filmu Sence so pri Slovenski kinoteki zapisali, da je Cassavetes s pomočjo nekaj dolarjev, zbranih med radijsko oddajo, 16-mm kamere in peščice amaterskih igralcev začel svojo režisersko kariero z delom, ki je kasneje postalo mejnik v zgodovini ameriškega neodvisnega filma. V svojem režijskem prvencu se osredotoča na življenje treh afroameriških sorojencev, dveh bratov in sestre, ki so vsi glasbeniki v New Yorku. Film naslika tamkajšnjo živahno umetniško sceno, prek sestrine romantične nezgode pa nudi vpogled v rasne dinamike tistega časa.

Retrospektiva bo v januarju in februarju ponudila izbor desetih celovečercev, pod katerimi Cassavetes podpisuje režijo, in filma Morilci režiserja Dona Siegla iz leta 1964 in Rosemaryijin otrok Romana Polanskega iz leta 1968, ki sta pomembno zaznamovala režiserjevo igralsko kariero.

Med drugim so na sporedu režiserjevi filmi Minnie in Moskowitz iz leta 1971, Gloria iz leta 1980, Ljubezenski tokovi, ki je izšel štiri leta kasneje, Ženska pod vplivom iz leta 1974 in Umor kitajskega pobiralca stav, ki je izšel leta 1976.

John Cassavetes (1929-1989), rojen v New Yorku v družini grškega porekla, je svojo ustvarjalno pot začel z vpisom na American Academy of Dramatic Arts, kjer je med drugim spoznal svojo življenjsko partnerico, ameriško igralko Geno Rowlands. Njegove filme, trmasto proizvedene zunaj hollywoodskega studijskega sistema, naseljujejo izjemne persone, strastni dialogi in odlični igralci, med katerimi je bila tudi Rowlands, so še zapisali v kinoteki.

Po njihovih navedbah Cassavetes velja za avtorja, ki v prvo vrsto postavlja igralca, njegovo gesto in ton. Čeprav njegovi filmi skozi silovito izmenjavo dialogov, poudarjenih skozi bližnje plane in ostre montažne prehode, večkrat izzvenijo kot drzna jazzovska improvizacija, so zapisani trdni vaji in naključju prepuščeni predvsem v osebnostni interpretaciji igralcev. Cassavetesove filme bi lahko opredelili kot psihološke študije spolnih vlog srednjerazredne Amerike v individualnih ekstremih, ki obenem spretno preigravajo različne žanrske obrazce.